Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae 2023
Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae
Nekdanji festival Dnevi stare glasbe, ki je zrasel na zapuščini cikla Dvorna glasba, je po šestih letih svojega obstoja leta 2017 doživel preobrazbo in preporod. Festivalu, ki je razpet med Novo Gorico in Goriškimi brdi, smo namreč nadeli novo ime, Flores Musicae, in razširili diapazon iz renesančne glasbe tudi na glasbo srednjega veka. Festival oblikujemo v sodelovanju z društvom DRAMSAM Centro Giuliano di Musica Antica ter ob finančni podpori Mestne občine Nova Gorica in Ministrstva RS za kulturo.
Bor Zuljan – umetniški vodja festivala Flores Musicae
Program že skoraj desetletje dolgo umetniško snuje vrhunski goriški kitarist in lutnjist Bor Zuljan, ki se posveča različnim glasbenim zvrstem v nenehnem zasledovanju sinteze med sodobno in staro glasbo, najrazličnejšimi glasbenimi tradicijami sveta, jazzom ter improvizacijo. Prejemnik številnih nagrad in imenitnih priznanj za njegove samostojne zgoščenke in tiste posnete z njegovo skupino La Lyra, je na Visoki šoli za
glasbo v Ženevi magistriral iz kitare (prof. Dušan Bogdanović), lutnje (prof. Jonathan Rubin) in srednjeveške glasbe (prof. Francis Biggi). Kot asistent na isti šoli vodi raziskovalni projekt o improvizaciji fantazij na lutnji, s katerim nadaljuje doktorski študij v sodelovanju s Centrom za renesančne študije Ricercar ter univerzo v francoskem Touru. Poučuje na dveh ženevskih konservatorijih ter občasno predava na prestižnih svetovno priznanih institucijah.
Trinajsto leto zapored bo festival Flores Musicae v začetku jeseni obogatil koncertno dogajanje na Goriškem. Tokrat bo v celoti posvečen violi da gamba, čudovitemu godalu s koreninami v srednjem veku, ki je, tako kot lutnja, počasi prešel v pozabo med koncem 18. in začetkom 19. stoletja. Mene je ta inštrument očaral že, ko sem ga prvič videl na televiziji, ko še nisem vedel za historične izvajalske prakse: s čudovitim zvokom in kot nekakšen violončelo s šestimi strunami in prečkami se mi je, kot kitaristu, zdel najpopolnejši inštrument. Kasneje sem izvedel, da je takrat nanj igral slovenski virtuoz na violi da gamba Domen Marinčič, ki bo tudi tokrat nastopil s svojim originalnim inštrumentom iz 18. stoletja v duetu z angleškim teorbistom Samom Chapmanom in poleg znanih evropskih skladateljev izvajal tudi glasbo neznanega ljubljanskega skladatelja s konca 17. stoletja. Za njima bo s programom renesančne glasbe nastopila izjemno nadarjena mlada italijanska gambistka in pevka Giovanna Baviera, ena redkih, ki je do popolnosti dodelala historično izvajalsko prakso samospremljanja na violi da gamba. Slovita skupina za srednjeveško glasbo Sollazzo Ensemble pod vodstvom Anne Danilevskaie bo predstavila glasbo 15. stoletja na predniku viole da gamba – vieli oziroma fiduli. Dva koncerta pa se bosta, kot je sedaj že v navadi, oddaljila od strogo historične izvajalske prakse in obiskala druge glasbene svetove. V nedeljskem bomo lahko slišali Marca Ambrosinija, virtuoza na sorodniku viole da gamba: na zanimivi violi a chiavi oz. nyckelharpi v kvartetu z iranskima glasbenicama Haleh Seyfizadeh in Golfam Khayam ter z menoj na lutnji bomo predstavili nov program glasbe med tradicionalno perzijsko in staro evropsko tradicijo, med starim in novim, med vzhodom in zahodom. Za sobotni koncert pa bo poskrbel eden najpomembnejših gambistov našega časa, Italijan Paolo Pandolfo, ki bo v triu s svojim na Goriškem stanujočim bratom trobentačem Andreo Pandolfom ter harmonikarjem in pianistom Michelangelom Rinaldijem s svojo unikatno elektroakustično violo da gamba predstavil program nove glasbe, nastale pod navdihom francoskega skladatelja Erika Satieja. Med kompozicijo in improvizacijo, med starim in sodobnim, klasično glasbo in jazzom – koncert bo prikazal nove mogoče poti tega čudovitega starega, skoraj pozabljenega inštrumenta in dokazal, da glasba nima meja.
Festival Flores Musicae že od leta 2011 vsako leto na Goriško prinaša visokokakovostno srednjeveško in renesančno glasbo. Edini festival pri nas, ki se programsko osredotoča na predbaročno glasbo, je v zadnjem desetletju ustvaril in izobrazil novo publiko, ki se iz leta v leto vrača in tudi veča. Pod umetniškim vodstvom svetovno priznanega lutnjista Bora Zuljana so na festivalu nastopili glasbeniki izjemnega slovesa, kot so Emma Kirkby, Pino De Vittorio, Marco Beasley, Rolf Lislevand, ansambli Doulce Mémoire, Tasto Solo in številni drugi, vsako leto pa priložnost dobijo tudi slovenski glasbeniki ter umetniki nove generacije. V Glasbeni šoli Nova Gorica smo večkrat pripravili tudi tematske predstavitve za njihove učence, često so se ob koncertih festivala ponudili tudi mojstrski tečaji na najvišjem nivoju. Že od vsega začetka sodelujemo tudi s festivalom Musica Cortese iz sosednje Furlanije Julijske krajine.
S festivalom Flores Musicae načrtujemo nadaljevanje v tej smeri, osredotočeni na obdobje srednjega veka in renesanse. Radi pa bi vsako leto vključili tudi današnje glasbene ustvarjalce, ki gojijo v svoji glasbi močan vpliv srednjeveške in renesančne glasbe ali so na kakršenkoli način povezani z le-to. Sodelovanje se tako že pripravlja z različnimi vrhunskimi glasbeniki: s švicarsko jazz pevko Suzanne Abbuehl, ki v svojem modalnem jazzu pogosto uporablja vplive stare glasbe, ki jo je podrobno spoznala v mladih letih kot čembalistka; z iranskima glasbenicama Haleh Seyfizadeh in Golfam Khayam, ki iščeta povezave med klasično perzijsko glasbeno tradicijo in renesančnimi skladatelji, kot je na primer John Dowland. Festival skuša s čimbolj odprtim in širokim pogledom na staro glasbo ter z vključevanjem z njo povezanih drugih glasbenih žanrov ozaveščati širšo publiko in za tovrstno glasbo navdušiti tudi nove poslušalce.
Dogodki festivala so bili od samega začetka postavljeni v objekte srednjeveške in renesančne arhitekturne dediščine, kot so cerkev Sv. Mihaela v Šmihelu, Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, Grad Kromberk, cerkev Sv. Križa v Kojskem, Vila Vipolže, cerkev Sv. Tilna v Svetem pri Komnu, Grad Štanjel in druge. V prihodnjih letih bi želeli s to glasbo napolniti še nova in drugačna prizorišča. Radi bi obudili nekatere nove arhitekturne bisere, kot je na primer cerkev Sv. Marije Vnebovzete v Vitovljah, hkrati pa poskusili najti tudi drugačne lokacije, bodisi v naravi bodisi v prostorih, kjer taka glasba ne zveni pogosto.
Festival tako ohranja svojo edinstveno osebnost in integriteto ter z manjšimi, vendar edinstvenimi in kvalitetnimi, skorajda butičnimi produkcijami, zapolnjuje kulturno ponudbo Goriške.
Festival bo letos potekal na štirih sugestivnih lokacijah: v Cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v Novi Gorici (na Kapeli), v dvorani Gradu Kromberk, v cerkvi sv. Mihaela (Šmihel, Nova Gorica) in v Vili Vipolže (Goriška brda).
CERKEV GOSPODOVEGA OZNANJENJA MARIJI
Prvi letošnji koncert se bo odvijal nad Novo Gorico, v cerkvi ob Frančiškanskem samostanu Kostanjevica, ki letos praznuje 400 let obstoja. Obstaja več legend, povezanih s postavitvijo cerkvice na vzpetini, porasli s kostanjevim gozdom, ki ji je dal ime, Zgodovinsko dejstvo pa je, da je leta 1623 grof Matija Thurn dal tukaj zgraditi cerkvico, kamor so prenesli Marijino podobo. Ker je cerkvica po velikosti bolj spominjala na kapelo, se je hriba in cerkve prijelo ime Kapela; tako jo domačini in okoličani velikokrat imenujejo še danes. Med prvimi varuhi cerkve in samostana so bili karmeličani. V njihovem času je Kostanjevica doživljala razcvet tako na duhovnem kot na materialnem področju. Prvotno cerkvico je nadomestila nova, večja, v velikosti današnje glavne ladje.
Temu tlorisu je bil čez nekaj let dodan prezbiterij, pozneje pa še sedanji stranski oltarji in hodniki. Cerkev so v letih 1666–1706 okrasili z dragocenimi freskami in štukaturami, od katerih so se do danes ohranile samo še tiste v prezbiteriju, saj je bila preostala cerkev med prvo svetovno vojno močno poškodovana. Cerkev in samostan sta od leta 1811 v rokah frančiškanov. V samostanu so ohranjeni posmrtni ostanki zadnjih članov francoske rodbine Burbonov, znan pa je tudi po bogati Škrabčevi knjižnici in rožnem vrtu burbonk.
GRAD KROMBERK
V dvorani Gradu Kromberk, ki je danes v upravljanju Goriškega muzeja, bomo v ospredju umetnostnozgodovinske zbirke prisluhnili drugemu v nizu letošnjih koncertov. Čeprav daje stavba z vogalnimi stolpi vtis, da gre za grad, je bil celoten kompleks v začetku 17. stoletja, ko je prešel v last grofa Coronini von Cronberg, zasnovan kot dvorec ali vila. Tipična renesančna zgradba, katere tloris je deloma zasnovan po beneškem tipu, je zrasla na temeljih poslopja iz prve polovice 13. stoletja na območju, ki je bilo do leta 1500 fevd goriških grofov. Poleg osrednje rezidenčne stavbe z grajsko kapelo v pritličju so v bližini stala gospodarska poslopja, konjušnica in park, obzidje pa je služilo zgolj varovanju lastnikove zasebnosti. Obe vojni gradu nista prizanesli in lastnik je uspel pred ognjem rešiti le malo lastnine, pa tudi prenove ni nikdar izpeljal do konca; v več fazah so z obsežnimi gradbenimi deli začeli v petdesetih letih in zgradbi prvotni sijaj povrnili šele v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja.
CERKEV SV. MIHAELA, ŠMIHEL
Med arhitekturnimi biseri, ki jih bomo oživljali v letošnji ediciji festivala, bo tudi podružnična cerkev sv. Mihaela v Šmihelu v Krajevni skupnosti Ozeljan – Šmihel. Gre za najstarejšo cerkev v šempaški župniji (na to kaže tudi dejstvo, da so sv. Mihaelu posvečene cerkve gradili kot simbol zmage krščanstva nad pogani), ki je bila vsaj trikrat prezidana. V 15. stoletju naj bi nastala prvotna, majhna cerkvica brez zvonika, zvonik in zakristija pa sta bila dozidana v 18. stoletju. Gotski prezbiterij s konca 15. stoletja je poslikan s freskami, ki predstavljajo prizore iz Svetega pisma, svetnike in simbole. Obnovljene so bile med letoma 1906 in 1909. Leta 1962 so bile
prekopirane, njihove kopije pa shranjene v Narodni galeriji v Ljubljani.
Leta 2021, ob obeleževanju 500-letnice prve pisne omembe cerkvice, pa se je pričela njihova ponovna obnova. Pozneje je bil vnesen baročni oltar iz marmorja in kamna, ki ga na vrhu krasi plemiški grb. V oltarni niši stoji kip sv. Mihaela s konca 15. stoletja, delo furlanske »tolmeške šole«. Sv. Mihael ima v eni roki meč, simbol vojskovodje, s katerim je premagal Satana, ki mu leži pod nogami. V drugi roki drži tehtnico, s katero v Božjem imenu tehta duše in presoja, ali so vredne nebes ali ne.
VILA VIPOLŽE, GORIŠKA BRDA
Sklepni koncert bo gostila vila v osrčju valovitih vinogradov, ki je že tradicionalno prizorišče za koncerte v sklopu festivala Flores Musicae. Identiteto Brd, deželo opojnih trenutkov, so izklesali mednarodni vetrovi in domača zemlja. Vipolže so znane kar po dveh dvorcih, mlajšem v gornjem delu vasi in starem v vzhodnem delu vasi. Slednji, današnja Vila Vipolže, pripoveduje zgodbo v srcu slovanskega, germanskega in romanskega sveta. Vila, ki leži v objemu slikovitih briških trt, je v svoji zgodovini doživela različne preobrazbe: od lovskega dvorca za poletne užitke goriških grofov in plemičev rodbin Herberstein, Della Torre, Attems in nazadnje Teuffenbach do imenitne renesančne vile v 17. stoletju.
Benečani so jo predelali v poletno rezidenco pravokotne oblike in ji prislonili oglata stolpiča z beneškim okrasjem in baročnim vodnjakom. Med obema svetovnima vojnama Vili Vipolže niso prizanašali, nazadnje jo je l. 1948 prizadel požar. Nato je dolgo speča Trnuljčica tu in tam gostila zabave in vinske festivale na novo zgrajenem plesišču. Danes se vila postavlja kot novo regijsko kulturno kongresno središče, ki jo obkroža vabljiv park z baročnim vodnjakom.
Barbara Poša Belingar
Odnosi z javnostmi, organizacija in koordinacija kulturnih programov
T: 05 335 40
E: pr@kulturnidomng.si
Blagajna
T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si
