Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica

T: + 386 5 335 40 10

Group 10708
22. 9. 2022/ 20.00

Potovanje v Samarkand (Italija, Španija)

Vila Vipolže, Goriška brda
22. 9. 2022/ 20.00

Potovanje v Samarkand (Italija, Španija)

Vila Vipolže, Goriška brda
23. 9. 2022 / 18.00

Federico Rossignoli, renesančna kitara

Cerkev sv. Mihaela, Šmihel
23. 9. 2022 / 18.00

Federico Rossignoli, renesančna kitara

Cerkev sv. Mihaela, Šmihel
23. 9. 2022 / 20.00

Paola Erdas, čembalo

Cerkev sv. Mihaela, Šmihel
23. 9. 2022 / 20.00

Paola Erdas, čembalo

Cerkev sv. Mihaela, Šmihel
24. 9. 2022 / 20.00

Piers Faccini, glas, kitara in Malik Ziad, guembri, glas

Vila Vipolže
24. 9. 2022 / 20.00

Piers Faccini, glas, kitara in Malik Ziad, guembri, glas

Vila Vipolže
25. 9. 2022 / 17.00

Capella Pratensis: Josquin Desprez – Ave Maris Stella

Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora
25. 9. 2022 / 17.00

Capella Pratensis: Josquin Desprez – Ave Maris Stella

Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora
Flores Musicae 22_small image
Flores Musicae 22_small image

Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae

Nekdanji festival Dnevi stare glasbe, ki je zrasel na zapuščini cikla Dvorna glasba, je po šestih letih svojega obstoja leta 2017 doživel preobrazbo in preporod. Festivalu, ki je razpet med Novo Gorico in Goriškimi brdi, smo namreč nadeli novo ime, Flores Musicae, in razširili diapazon iz renesančne glasbe tudi na glasbo srednjega veka. Festival oblikujemo v sodelovanju z društvom DRAMSAM Centro Giuliano di Musica Antica ter ob finančni podpori Mestne občine Nova Gorica in Ministrstva RS za kulturo.

Bor-photo-Gregoire-Fillion-600x400
Bor-photo-Gregoire-Fillion-600x400

Bor Zuljan – umetniški vodja festivala Flores Musicae

Program že skoraj desetletje dolgo umetniško snuje vrhunski goriški kitarist in lutnjist Bor Zuljan, ki se posveča različnim glasbenim zvrstem v nenehnem zasledovanju sinteze med sodobno in staro glasbo, najrazličnejšimi glasbenimi tradicijami sveta, jazzom ter improvizacijo. Prejemnik številnih nagrad in imenitnih priznanj za njegove samostojne zgoščenke in tiste posnete z njegovo skupino La Lyra, je na Visoki šoli za

glasbo v Ženevi magistriral iz kitare (prof. Dušan Bogdanović), lutnje (prof. Jonathan Rubin) in srednjeveške glasbe (prof. Francis Biggi). Kot asistent na isti šoli vodi raziskovalni projekt o improvizaciji fantazij na lutnji, s katerim nadaljuje doktorski študij v sodelovanju s Centrom za renesančne študije Ricercar ter univerzo v francoskem Touru. Poučuje na dveh ženevskih konservatorijih ter občasno predava na prestižnih svetovno priznanih institucijah.

Sredozemlje je že izpred časov antike pomembno križišče in topilni lonec različnih kultur in religij, hkrati pa tudi zibelka evropske kulture. Tudi v srednjem veku in renesansi je veljalo Sredozemlje za center sveta, med Beneško republiko in Otomani, med Arabci, judi in kristjani, v Evropi pa je ponovno odkrivanje kulture antične Grčije in Rimljanov privedlo do preporoda, renesanse.

 

Letos se bomo tako osredotočili na širšo tematiko Sredozemlja: od srednjeveškega popotovanja iz Španije preko celotnega Sredozemlja do centralne Azije, do vokalnih polifonij renesančne Italije v izvedbi slovite Cappelle Pratensis; ter od dvojnega solističnega koncerta z glasbo neapeljskega čembalista Antonija Valenteja v izvedbi Paole Erdas in z renesančno kitaro v rokah Tržačana Federica Rossignolija, vse do modernega kantavtorja in trubadurja Piersa Faccinija, ki v svoji glasbi uporablja vplive celotnega Sredozemlja ter srednjeveške in renesančne glasbe.

Festival Flores Musicae že od leta 2011 vsako leto na Goriško prinaša visokokakovostno srednjeveško in renesančno glasbo. Edini festival pri nas, ki se programsko osredotoča na predbaročno glasbo, je v zadnjem desetletju ustvaril in izobrazil novo publiko, ki se iz leta v leto vrača in tudi veča. Pod umetniškim vodstvom svetovno priznanega lutnjista Bora Zuljana so na festivalu nastopili glasbeniki izjemnega slovesa, kot so Emma Kirkby, Pino De Vittorio, Marco Beasley, Rolf Lislevand, ansambli Doulce Mémoire, Tasto Solo in številni drugi, vsako leto pa priložnost dobijo tudi slovenski glasbeniki ter umetniki nove generacije. V Glasbeni šoli Nova Gorica smo večkrat pripravili tudi tematske predstavitve za njihove učence, često so se ob koncertih festivala ponudili tudi mojstrski tečaji na najvišjem nivoju. Že od vsega začetka sodelujemo tudi s festivalom Musica Cortese iz sosednje Furlanije Julijske krajine.

 

S festivalom Flores Musicae načrtujemo nadaljevanje v tej smeri, osredotočeni na obdobje srednjega veka in renesanse. Radi pa bi vsako leto vključili tudi današnje glasbene ustvarjalce, ki gojijo v svoji glasbi močan vpliv srednjeveške in renesančne glasbe ali so na kakršenkoli način povezani z le-to. Sodelovanje se tako že pripravlja z različnimi vrhunskimi glasbeniki: s švicarsko jazz pevko Suzanne Abbuehl, ki v svojem modalnem jazzu pogosto uporablja vplive stare glasbe, ki jo je podrobno spoznala v mladih letih kot čembalistka; z iranskima glasbenicama Haleh Seyfizadeh in Golfam Khayam, ki iščeta povezave med klasično perzijsko glasbeno tradicijo in renesančnimi skladatelji, kot je na primer John Dowland. Festival skuša s čimbolj odprtim in širokim pogledom na staro glasbo ter z vključevanjem z njo povezanih drugih glasbenih žanrov ozaveščati širšo publiko in za tovrstno glasbo navdušiti tudi nove poslušalce.

 

Dogodki festivala so bili od samega začetka postavljeni v objekte srednjeveške in renesančne arhitekturne dediščine, kot so cerkev Sv. Mihaela v Šmihelu, Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, Grad Kromberk, cerkev Sv. Križa v Kojskem, Vila Vipolže, cerkev Sv. Tilna v Svetem pri Komnu, Grad Štanjel in druge. V prihodnjih letih bi želeli s to glasbo napolniti še nova in drugačna prizorišča. Radi bi obudili nekatere nove arhitekturne bisere, kot je na primer cerkev Sv. Marije Vnebovzete v Vitovljah, hkrati pa poskusili najti tudi drugačne lokacije, bodisi v naravi bodisi v prostorih, kjer taka glasba ne zveni pogosto.

 

Festival tako ohranja svojo edinstveno osebnost in integriteto ter z manjšimi, vendar edinstvenimi in kvalitetnimi, skorajda butičnimi produkcijami, zapolnjuje kulturno ponudbo Goriške.

Festival bo letos potekal na treh sugestivnih lokacijah: v Vili Vipolže v Goriških brdih, v cerkvi sv. Mihaela (Šmihel, Nova Gorica) in Baziliki Marije Vnebovzete na Sveti Gori (Nova Gorica).

VILA VIPOLŽE, GORIŠKA BRDA
Identiteto Brd, deželo opojnih trenutkov, so izklesali mednarodni vetrovi in domača zemlja. Vipolže so znane kar po dveh dvorcih, mlajšem v gornjem delu in starem v vzhodnem delu vasi, današnji Vili Vipolže, ki pripoveduje zgodbo v srcu slovanskega, germanskega in romanskega sveta. Vila, ki leži v objemu slikovitih briških trt, je v svoji zgodovini doživela različne preobrazbe: od lovskega dvorca za poletne užitke goriških grofov in plemičev rodbin Herberstein, Della Torre, Attems in nazadnje Teuffenbach do imenitne renesančne vile v 17. stoletju.

vila vipolze 600x382

Benečani so jo predelali v poletno rezidenco pravokotne oblike in ji prislonili oglata stolpiča z beneškim okrasjem in baročnim vodnjakom. Med obema svetovnima vojnama Vili Vipolže niso prizanašali, nazadnje jo je leta 1948 prizadel požar. Nato je dolgo speča Trnuljčica tu in tam gostila zabave in vinske festivale na novozgrajenem plesišču. Danes se vila postavlja kot novo regijsko kulturno-kongresno središče, ki jo obkroža vabljiv park z baročnim vodnjakom.

CERKEV SV. MIHAELA, ŠMIHEL
Med arhitekturnimi biseri, ki jih bomo oživljali v letošnji ediciji festivala, bo tudi cerkev sv. Mihaela v Šmihelu v Krajevni skupnosti Ozeljan – Šmihel pri Novi Gorici. Podružnična cerkev sv. Mihaela v Šmihelu je najstarejša cerkev v šempaški župniji (na to kaže tudi dejstvo, da so sv. Mihaelu posvečene cerkve gradili kot simbol zmage krščanstva nad pogani), ki je bila vsaj trikrat prezidana. V 15. stoletju naj bi nastala prvotna, majhna cerkvica brez zvonika, zvonik in zakristija pa sta bila dozidana v 18. stoletju. Gotski prezbiterij s konca 15. stoletja je poslikan s freskami, ki predstavljajo prizore iz Svetega pisma, svetnike in simbole.

Obnovljene so bile med letoma 1906 in 1909. Leta 1962 so bile prekopirane, njihove kopije pa shranjene v Narodni galeriji v Ljubljani, leta 2021, ob obeleževanju 500-letnice prve pisne omembe cerkvice, pa se je pričela njihova ponovna obnova. Pozneje je bil vnesen baročni oltar iz marmorja in kamna, ki ga na vrhu krasi plemiški grb. V oltarni niši stoji kip sv. Mihaela s konca 15. stoletja, delo furlanske »tolmeške šole«. Sv. Mihael ima v eni roki meč, simbol vojskovodje, s katerim je premagal Satana, ki mu leži pod nogami. V drugi roki drži tehtnico, s katero v Božjem imenu tehta duše in presoja, ali so vredne nebes ali ne.

BAZILIKA MARIJINEGA VNEBOVZETJA, SVETA GORA
Nad reko Sočo in Solkanom se strmo dviga romarska božja pot na Sveto goro, ki je z veličastno baziliko, frančiškanskim samostanom, romarskim domom, duhovno-izobraževalnim središčem TAU in restavracijo biser evropske Povezovalne poti treh svetišč, kamor sodita še Stara gora nad Čedadom in Marijino Celje na Kanalskem Kolovratu. Prve omembe cerkve segajo že v leto 1368, po raznoraznih peripetijah in zgodovinskih dogodkih pa je bila posvečena šele leta 1544. Istega leta je oglejski patriarh Marino Grimani podaril cerkvi njeno največjo umetnino, milostno podobo Matere Božje, najverjetneje delo beneškega slikarja Jacopa Negrettija (Jakob Palma Starejši).

Avstrijski nadvojvoda Karel je nato leta 1565 izročil božjo pot v oskrbo frančiškanom, ki so tja iz Bosne pribežali pred Turki. Cvetočo božjo pot je leta 1786 ukinil reformist Jožef II., cerkev in samostan sta bila prodana na dražbi, frančiškani pa so se preselili v Gorico. Morda je odlikovanje svetogorske podobe z zlato krono vatikanskega kapitlja leta 1717 pripomoglo, da je cesar Franc II. popravil krivico in leta 1793 odločil, naj se »Begunka« – podoba Svetogorske Kraljice vrne iz Solkana na Goro. Sloves božje poti se je širil in leta 1907 je papež Pij X. podelil cerkvi naslov bazilika. Leta 1915 so baziliko uničile italijanske granate, na istem mestu so jo postavili šele med letoma 1920 in 1932. Poleg milostne podobe so v cerkvi občudovanja vredni tudi svetogorski vitraji (barvna steklena okna), izdelani po načrtu beneškega profesorja Corrompaia (1939), na katerih so upodobljeni svetniki in svetnice ter cerkveni možje.

Barbara Poša Belingar
Odnosi z javnostmi, organizacija in koordinacija kulturnih programov
T: 05 335 40
E: pr@kulturnidomng.si

Blagajna
T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si

Vtisi nastopajočih znotraj festivala Flores Musicae

“Gran alegría de reunirnos y tocar en Eslovenia! Fantástico festival! Thanks so much for this wonderful experience.”
Tasto Solo – Guillermo Perez in David Catalunya
19. september 2014
“Hvala za gostoprimstvo, perfektnu organizaciju, izuzetnu posetu i ukazanoj časti da večeras otvorimo sezonu kulture u Novoj Gorici! Beskrajno zahvalni.”
Ratko in Radiša Teofilović, poustvarjalca stare srbske in balkanske vokalne glasbe
18. september 2014
“Vielen herzlichen Dank für die Einladung! Dieser Raum ist ganz besonders und das Publikum ebenfalls.”
Sabine Lutzenberger, sopranistka
28. september 2018
“Longue vie à Flores musicae!”
Pierre Hamon, evropske in ameriške stare in tradicionalne flavte ter razna predkolumbijska zvočila
19. september 2019
“10 let! 10 let emocij, učenja, 10 let glasbe, čudovitih lokacij, 10 let ovir in borbe, 10 let veselja! Naj bo naslednjih 10 let tako polnih in čudovitih, in tudi lažjih. Hvala!”
Bor Zuljan, umetniški vodja festivala srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musiicae
19. september 2020
“U ovim čudnim vremenima, svaki koncert je kao jedan dragi kamen za muzičare. Hvala vam od sveg srca što ste nam dopustili da večeras budemo ono što najviše volimo biti – muzičari!”
Katarina Livljanić, pevka in umetniško vodstvo ‘Barlaamu0026Josaphat – pokristjanjena zgodba življenja Bude’
20. september 2020
“Nel mezzo del cammin di nostra vita… Smo pršli sem an nam je bla čast! Szi rešpektom!”
Iztok Mlakar, novodobni trubadur – kantavtor
30. september 2021
“We are very honoured to have performed in the beautiful church of St. Michael in your wonderful festival. Many thanks – and hopefully until soon! Hanna”
MOIRAI – Hanna Marti, glas, srednjeveška lira in Mara Winter, srednjeveške flavte
2. oktober 2022
“What an incredible pleasure to share Dowland u0026 Danyel with Bor, to listen to his incredible solos, and to have such a warm and informed audience. Thank you so much!”
Dame Emma Kirkby, glas
3. oktober 2022
Skip to content