Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica

T: + 386 5 335 40 10

Group 10708
Scroll

ponedeljek, 26. februarja 2024, je svet zavoda soglasno sprejel Letno poročilo Javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica za poslovno leto 2023. Uspešno zasledovanje začrtanih programskih ciljev osrednjega kulturnega središča na Goriškem smo tudi v lanskem letu podkrepili s številnimi dogodki in zavidljivim obiskom naših prireditev. Kulturni dom Nova Gorica je ustanovljen za izvajanje javne službe na glasbenem, galerijskem in filmskem področju ter za izvajanje dejavnosti na trgu. Financira se s sredstvi ustanoviteljice – Mestne občine Nova Gorica, ki v celoti zagotavlja finančna sredstva za plače (delno tudi za program in vzdrževanje objekta) ter pridobljenimi dodatnimi finančnimi sredstvi iz proračunov bližnjih občin, Ministrstva za kulturo, tujih veleposlaništev, iz lastnega prihodka ter sponzorskih in donatorskih sredstev.


Festival FLORES MUSICAE | september 2023 | foto: Janko Lipovšek

 

letu 2023 smo organizirali 594 dogodkov, ki so se odvili tako v prostorih Kulturnega doma Nova Gorica in novogoriške Mestne galerije kot tudi na številnih drugih lokacijah, kjer gostujemo in sodelujemo v sklopu naših ciklov in festivalov, kot so razna mestna prizorišča, Grad Kromberk, Dvorana Frančiškanskega samostana Kostanjevica, Vila Vipolže, Bazilika na Sveti Gori, Glasbena šola Nova Gorica, Pomnik Miru na Cerju, Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu, KC Mostovna idr. Omenjenih 589 dogodkov na glasbenem, likovnem in filmskem področju je obiskalo 53.068 ljudi.

IZREDNI KONCERTI: GoGospel – Free Voices Show Choir, december 2023 | foto: Janko Lipovšek

 

Od tega je lanski glasbeni program, skupaj s ciklom pogovornih srečanj Potohodci, ponudil 162 dogodkov in pritegnil 12.511 obiskovalcev, pod okriljem Mestne galerije Nova Gorica pa smo uresničili 200 dogodkov, ki se jih je udeležilo 7.780 ljubiteljev vizualne umetnosti. Pet leto zapored smo v avli naše ustanove v prazničnem decembru organizirali tudi dva sejma – Miklavžev in Božični sejem unikatnih izdelkov, kjer smo našteli okrog 300 obiskovalcev.

POTOHODCI: Otroci in mladostniki v krempljih virtualne resničnosti  | marec 2023 | foto: Janko Lipovšek

 

Po odloku iz leta 2004 v našem zavodu v okviru javne službe ponujamo tudi umetniški film. V okviru filmske ponudbe smo tako lansko leto ponudili 155 filmskih projekcij umetniškega in kakovostnega filma ter 10 predavanj na temo filma, ki so v malo dvorano privabili 11.947 ljubiteljev sedme umetnosti.

KINO/ČEZMEJNO: Fantom iz opere (1925) z glasbeno spremljavo v živo| oktober 2023 | foto: Janko Lipovšek

 

Kljub še vedno populistični in neverjetni mantri, da »Nova Gorica nima kina«, si znotraj našega poslanstva in uresničevanja ciljev zavoda resnično prizadevamo za širjenje kakovostnih filmskih vsebin. Ob tem pa gre seveda razumeti, da jih lahko kot javni zavod izvajamo le znotraj finančnih in kadrovskih okvirjev ter prostorskih danosti naše stavbe iz leta 1980.

GLASBENA MLADINA: Ujemi drevo | januar 2023 | foto: Janko Lipovšek

 

Kulturni dom Nova Gorica namenja veliko pozornosti tudi kulturno-vzgojnim programom za različne starostne stopnje otrok in mladine, znotraj katerih izstopajo programi Glasbene mladine, pri katerih sodelujemo s petimi goriškimi občinami in kjer po številu prireditev sodimo v sam slovenski vrh. Poleg povezovanja z Glasbeno mladino Slovenije občasno tudi sami oblikujemo programe za različne starostne stopnje (v okviru Tedna otroka in ob novem letu), nekatere od teh ponudimo šolam brezplačno, kot darilo Kulturnega doma Nova Gorica otrokom Goriške. Z vsemi temi aktivnostmi popestrimo glasbeno življenje mladim in jim širimo vedenje o glasbi. V lanskem letu smo v okviru tega programa organizirali 89 dogodkov za 4.845 otrok in mladostnikov. H kulturno-vzgojnim programom štejemo tudi šolski filmski program, v sklopu katerega si je v lanskem letu 27 filmskih projekcij ogledalo 3.129 otrok, mladine in njihovih spremljevalcev.

MGNG: VDIH IZDIH – skupinska razstava | januar 2023 | foto: Janko Lipovšek

 

Znotraj galerijskega programa, v sklopu katerega smo izpeljali 200 različnih dogodkov in našteli 7.870 obiskovalcev, gre izpostaviti 53 otroških likovnih ustvarjalnic, ki se jih je udeležilo 967 otrok, in našo Likovno šolo, ki je v šestem letu delovanja z lanskimi 100 srečanji v sklopu svojih 5-ih programov pod svojim okriljem šolala 39 udeležencev, otrok in odraslih. Posebej nas veseli uspeh naših učiteljev, akademskih kiparjev Katje Oblak in Julija Borštnika, ki znotraj šole s svojim mentorstvom pripravljajo tudi dijake na sprejemne izpite likovnih akademij.

KiT: Bohinjska proga: Ob Soči po “tiru treh narodov” | foto: Janko Lipovšek

 

Kulturni dom Nova Gorica je ob vsem tem tudi ustanovitelj in upravitelj Kulturno-informacijske stične točke KiT, ki že skoraj osem let deluje v stavbi Železniške postaje Nova Gorica. V svoje prostore je točka v lanskem letu privabila 3.718 obiskovalcev iz 58-ih različnih držav. Posebej gre izpostaviti tudi stalno razstavo v avli Železniške postaje Nova Gorica naslovljeno Bohinjska proga: Ob Soči po “tiru treh narodov”, ki je otipljiv rezultat čezmejnega sodelovanja. Nastala je v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica in Kulturno-informacijske stične točke KIT v sodelovanju z EZTS GO – Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje med občinami Gorica (I), Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (SLO).

GLASBENI ABONMA: Sekstet Dohnanyi | december 2023 | foto: Janko Lipovšek

 

Naša dolgoletna čezmejna sodelovanja v obliki raznoraznih pobud in koncertov, ki jih oblikujemo s Kulturnim domom GoricaSCGV Emil Komel, goriškima društvoma Dramsam in EXAMINA, društvom iz Krmina Controtempo in društvom Progetto Musica iz Vidma, so obrodila že prepoznavne projekte kot so Med zvoki krajev, Zvoki miru, Od Veszprema 2023 do GO! 2025 ter dolgoletna sodelovanja v sklopu festivala srednjeveške in renesančne glasbe FLORES MUSICAE in festivala OKTOBER JAZZ. V sklopu čezmejnih sodelovanj, ki poleg koncertne dejavnosti velikokrat ponujajo tudi spremljevalne aktivnosti v obliki vodenih ogledov in sprehodov, smo  v lanskem letu sooblikovali 21 dogodkov s 2.067 obiskovalci.

IZREDNI KONCERTI: Od Veszprema 2023 do GO! 2025 | december 2023 | foto: Janko Lipovšek

 

Izpeljavo vseh omenjenih programov, splošne materialne stroške ter investicije in investicijsko vzdrževanje naše stavbe krijemo s sredstvi ustanoviteljice Mestne občine Nova Gorica, Ministrstva za kulturo RS, sosednjih občin in nekaj sponzorskih oziroma donatorskih sredstev. Veliko omenjenih stroškov pa financiramo tudi z lastnimi sredstvi. Na tem mestu bi se zato radi iskreno zahvalili vsem obiskovalcem in uporabnikom naših dvoran. Samo v lanskem letu smo zabeležili 54 gostovanj, ki nastajajo tudi ob naši administrativno-tehnični podpori, in so v naš kulturni hram pritegnila 16.147  obiskovalcev. Del lastnih sredstev smo lahko zato namenili tudi izrednim vsebinam, ki niso javno (so)financirane, bogatenju obstoječega programa ter investicijskemu vzdrževanju stavbe in nakupu opreme.

 

Poslovno leto 2023 smo tako tudi uradno sklenili pozitivno – z zadovoljstvom, tako s finančnim kot tudi tistim vezanim na naše opravljeno delo, ki je plod celotnega kolektiva zaposlenih, zunanjih izvajalcev in pogodbenih (so)delavcev ter študentov in dijakov, ki nam s predanostjo in strokovnostjo pomagajo pri uresničevanju in zasledovanju naših ciljev.

 

IZREDNI KONCERTI: Hamo & Tribute 2 Love | februar 2023 | foto: Janko Lipovšek

 

Na tem mestu gre zato zahvala tudi in predvsem vsem obiskovalcem, ki skupaj z nami pišejo uspešno zgodbo in nam pomagajo ohranjati plamen profesionalne kulture v našem mestu. Tudi v prihodnje bomo, kljub nenehno zvišujočim se stroškom ter izzivom, ki jih postavlja sodobna družba, stremeli k oblikovanju dobrih ustvarjalnih odnosov, ki bodo obrodili nove uspehe in poslovna zadovoljstva.

Kulturni dom Nova Gorica
Bevkov trg 4
5000 Nova Gorica

 

T: 05 335 40 13
E: pr@kulturnidom-ng.si

 

Scroll

Italijanski partner Društvo Progetto Musica iz Vidma vabi k prijavi na razpis za nastop na koncertu v sklopu Mednarodnega glasbenega festivala Med Zvoki Krajev/Nei Suoni Dei Luoghi 2024, 16. edicija. Umetniško vodstvo: Gloria Campaner in Valentina Danelon.

 


 

Društvo Progetto Musica iz Vidma (Italija), v nadaljevanju razpisodajalec, vabi k prijavi na razpis za koncert v sklopu Mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev/Nei suoni dei luoghi.

 

Razpis je namenjen mladim instrumentalistom, mlajšim od 31 let, ki obiskujejo ali so uspešno obiskovali akademijo, konservatorij ali šolo za glasbeno vzgojo in želijo sodelovati na festivalu kot solisti ali v komornih skupinah z repertoarjem klasične glasbe ali drugih glasbenih zvrsti. Izbranim glasbenikom bo dodeljena štipendija v višini:

  • 300 € – za individualni nastop kot SOLIST,
  • 500 € – skupna vrednost za nastop v sestavu DUA,
  • 600 € – skupna vrednost za nastop v sestavu TRIA,
  • 800 € – skupna vrednost za nastop v sestavu KVARTETA,
  • 1.000 € – skupna vrednost za sestave/skupine z večjim številom glasbenikov.

Razpisodajalec bo izbranim mladim glasbenikom kril tudi stroške nastanitve in potne stroške (za potne stroške se šteje pot od sedeža matične akademije ali konservatorija do koncertnega prizorišča).

 


 

Posebna sekcija znotraj razpisa: Projekt “Od Tartu 2024 do GO! 2025”

 

V okviru avdicij za izbor mladih glasbenikov za Mednarodni glasbeni festival Med Zvoki Krajev/Nei Suoni Dei Luoghi 2024 bo izbranih tudi več mladih italijanskih, slovenskih in estonskih glasbenikov, mlajših od 31 let. Izbrani glasbeniki bodo oblikovali mednarodne zasedbe, ki bodo sodelovale na koncertih v Italiji, Estoniji, Avstriji in Sloveniji kot del projekta približevanja Evropski prestolnici kulture GO! 2025 – Nova Gorica in Gorica.

 

Mojstrski tečaj, ki bo organiziran v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica in Evropsko prestolnico kulture Tartu 2024, vključuje pripravo in izvedbo več koncertov zasedb, ki jih sestavljajo mladi glasbeniki (italijanski, estonski in slovenski) skupaj z mednarodno priznanimi glasbeniki. Zato bo za pripravo koncertov, ki bodo potekali med 27. in 30. junijem 2024 v Latisani (Videm, Italija), organiziran poseben mojstrski tečaj usposabljanja in študija, namenjen oblikovanju koncertnih programov in usposabljanju mednarodnih zasedb, ki jih bodo pod vodstvom (vsaj) enega strokovnjaka (predavatelja), sestavljali mladi glasbeniki.

 

Umetniški vodji Mednarodnega festivala Med Zvoki Krajev/Nei Suoni Dei Luoghi, pianistka Gloria Campaner in violinistka Valentina Danelon, bosta na mojstrskem tečaju nastopili v vlogi glavnih mentoric. Poleg njiju bodo pri pripravah mednarodnih zasedb sodelovali tudi italijanski glasbeniki, kot so klarinetist Alessandro Carbonare, pianist Alessandro Taverna, violinist Cristiano Glauco, slovenski violončelist Klemen Hvala in estonski učitelj (znan naknadno).

 

Na avdicije za sodelovanje na mojstrskem tečaju in za nastop na omenjenih koncertih se lahko prijavijo tako mladi individualni instrumentalisti kot tudi komorne skupine italijanske, estonske in slovenske narodnosti. Udeležba na mojstrskem tečaju je obvezna za vse izbrane glasbenike. V primeru, da se mladi izvajalec ne bi mogel udeležiti glasbenega kampusa za izpopolnjevanje in/ali koncerta, bo možnost sodelovanja na kampusu in festivalu ponujena naslednjemu mlademu izvajalcu, ki mu sledi po ocenjevalni listi.

 

Celotno besedilo razpisa s prijavnimi obrazci je objavljeno na spletni strani www.neisuonideiluoghi.it.

 

E-naslov: info@associazioneprogettomusica.org

 

Prijava na razpis: do (vključno) 4. marca 2024.

 

Scroll

Na Goriško se tudi letos vrača čezmejni koncertni cikel GoGospel, ki nastaja v sodelovanju dveh goriških kulturnih domov in prinaša navdihujočo in energično gospel glasbo, primerno za praznični čas, v katerega vstopamo.

 

V nedeljo, 10. decembra, ob 18. uri, se bo v Kulturnem domu Gorica odvila BOŽIČNA ZGODBA, ki jo bodo oblikovali BIG BAND GD NOVA in naslednji vokalisti: MATJAŽ KUMELJ, NUŠA DERENDA, TATJANA MIHELJ, »Goričanka« TISH ter vokalna skupina LADYBUGZ. Glasbeniki bodo občinstvo popeljali v pravljično doživetje z znanimi božičnimi pesmimi, ki jih poznajo tako mlajši kot starejši.

 

V četrtek, 14. decembra, ob 20.uri, pa bo v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica božični koncert z naslovom »Carry the Light«, ki ga pripravlja vokalna skupina Freevoices Show Choir iz Furlanije – Julijske krajine. »Carry the Light« bo izvirno in inovativno raziskovanje duha božiča, izraženega v večglasju tako glasov kot jezikov. Obeta se prav posebna predstava v tipičnem slogu skupine Freevoices, v kateri je petje združeno s koreografijo, kar je izvirna značilnost te nekonvencionalne zborovske izkušnje, ki se imenuje “show choir”. Na sporedu pa bodo božične pesmi, spirituali, od maorskega petja, afriških molitev do zelo priljubljenih slovenskih in hrvaških pesmi ter italijanskega kantavtorstva.

Kulturni dom Gorica –
kontakt in informacije:

 

Ul. Italico Brass 20
34170 Gorica
Italija

 

T: +39 0481 33288
E: info@kulturnidom.it


 
Kulturni dom Nova Gorica –
kontakt in informacije

 

T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si

 

Pokrovitelj koncerta v Novi Gorici: 

Tudi letošnji mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki ga podpisuje kuratorka Nina Jeza, prinaša nagrado, ki je bila podeljena najboljšemu intermedijskemu delu/umetniku za inovativen pristop k sodobnim oblikam transdisciplinarnih umetniških projektov na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije. Za nagrado umetnik oz. umetniška skupina dobi možnost samostojne razstave v Mestni galeriji Nova Gorica v eni od naslednjih razstavnih sezon z razstavnim katalogom in razstavnino. Temeljni namen nagrade je spodbujanje intermedijske produkcije v Sloveniji in omogočanje predstavitev novodobnih umetniških smeri slovenski javnosti onkraj konvencionalnih okvirjev.

 

Razstavljena dela in festival kot celoto je ocenila komisija v sestavi: Peter Tomaž Dobrila (KID Kibla, producent in intermedijski umetnik), dr. Peter Purg (izredni profesor za Nove medije na Akademiji umetnosti, dekan na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in intermedijski umetnik) in mag. Petja Janžekovič (Artists&Poor’s, filozof in intermedijski producent). Svojo oceno so utemeljili takole:

 

»Festival Pixxelpoint 2023 v Novi Gorici je tudi letos nadaljeval s tradicijo inovativnosti in kreativnosti. Z razširitvijo na šest razstavišč je ponudil še bolj raznolik in bogat nabor intermedijskih umetniških del. Ocenjevalna komisija, v kateri so sodelovali dr. Peter Purg, Peter Tomaž Dobrila in mag. Petja Janžekovič, se je soočila z zahtevno nalogo ocenjevanja številnih izjemnih del, ki so bila predstavljena na festivalu.

 

Letošnji Pixxelpoint je ponovno združil različne umetniške prakse in pristope, pri čemer je vsako od šestih razstavišč ponudilo edinstven vpogled v sodobno intermedijsko umetniško sceno. Komisija je bila pri ocenjevanju še posebej pozorna na to, kako posamezna dela in instalacije komunicirajo s temo festivala, kako izkoriščajo prostor razstavišč in kako se povezujejo z občinstvom. Pri oceni festivala kot celote in posameznih avtorjev je komisija upoštevala kompleksnost, inovativnost in družbeno relevantnost predstavljenih del. Prizadevanja organizatorjev, da še dodatno razširijo domet festivala s šestimi razstavišči, so dodatno poudarila pomembnost Pixxelpointa kot enega izmed prepoznavnih festivalov s področja intermedijske umetnosti pri nas.

 

 

S svojim impresivnim seznamom umetnikov in umetnic je Pixxelpoint 2023 ponovno potrdil vlogo enega ključnih stičišč intermedijske umetnosti. Med sodelujočimi so bili priznani kolektiv Numen/For Use (Sven Jonke, Christoph Katzler in Nikola Radeljković), ki so ustvarili »Mrežo«, ki učinkovito raziskuje meje med umetnostjo, oblikovanjem in arhitekturo, kar obiskovalcem festivala Pixxelpoint 2023 omogoča nepozabno izkušnjo. Ta instalacija ne le vzbuja občutek eksistence v omreženem svetu, ampak tudi spodbuja razmislek o naši lastni mreži medsebojnih odnosov in vplivu, ki ga imamo drug na drugega v skupnih prostorih, zato je strokovna komisija mnenja, da si zasluži posebno omembo.

 

Nadalje so med sodelujočimi slovenski umetniki Tanja Vujinović, Matej Bizovičar, Boštjan Čadež in Barbara Jazbec, svoje delo predstavljajo tudi Nika Oblak & Primož Novak ter Ana Pečar in kolektiv Art Rebel 9.

 

Z mednarodne scene so festival obogatili italijanska umetnika Simone Bosco in Alessandro Lupi, skupina Interface Culture Linz v sestavi Danielius Marius Šermukšnis iz Litve, duo MAalex (Alex Fallica in Martina Pizzigoni) iz Italije, Ahmed Jamal in Simon Weckert iz Egipta in Nemčije, Linaá Pulido Barragán iz Kolumbije, Volkan Dinçer iz Turčije ter Iranca Vahid Qaderi in Razieh Kooshki.

 

Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici je prispevala dela študentov Luka Carlevarisa, Anastasije Kojić, Ane Logar, Tamare Taskove, Tamare Kostrevc, Lazara Mihajlovića in Miha Godeca, kar kaže na pomen festivala tudi za prihajajoče generacije umetnikov, hkrati pa je Pixxelpoint 2023 (ponovno) postavil visoka merila za intermedijsko umetnost in ponudil prostor za raznovrstne umetniške izraze, ki odsevajo trenutne trende in prihodnje smeri v umetnosti.

 

 

V okviru festivala, ki zastavlja vprašanja o ‘Življenju v (o)mrežju’, Barbara Jazbec s svojim delom ‘EERIE ME’, razstavljenim v Xcentru Nova Gorica, predstavlja sodoben in opazen prispevek ne samo na področju intermedijske umetnosti, temveč tudi v kontekstu širše umetniške prihodnosti. Ustvarjena v letih 2021–2022 v Linzu in Ogakiju, omenjena serija interaktivnih skulptur pomeni pravzaprav pionirski primer inovativne uporabe mešanih tehnik, ki presega tradicionalne meje med umetnostjo, tehnologijo in človeško izkušnjo.

 

Umetničino delo preizprašuje odnos med stvaritvijo in njenim ustvarjalcem skozi serijo bitij, ki utelešajo tako človeško kot nečloveško (robotizirano) podobo. Ta pristop odpira nove poti v razumevanju umetnosti in/ali tehnologije, ki prav zato presegajo zgolj funkcionalni vidik in segajo do globljih filozofskih razsežnosti. Barbarin značilen pristop k »hekanju« in spreminjanju igrač, ki postanejo bolj ali manj človeške, raziskuje ideje identitete, umetne inteligence in interakcije med človekom in tehnologijo. Delo je kompleksno in multipolarno v smislu uporabe različnih orodij in tehnik, vpletanje različnih elementov in struktur, vključevanje medijev ter ekstrapolacija posameznih ‘bitij’ v jukstapozicijo singularnosti fizičnega in medijev pa pripomore k ustvarjanju edinstvene, soodvisne in sestavljene entitete. Ta pristop omogoča enostavno uporabo tehnologije in vmesnikov, hkrati pa vzpodbuja kompleksno razmišljanje.

 

»EERIE ME« s svojimi bitji, ki “živijo” na podlagi interakcij z gledalci, poudarja pomembnost participatorne umetnosti v digitalni dobi. Umetnica s tem ne le postavlja gledalca v središče umetniškega procesa, temveč tudi raziskuje, kako lahko tehnologija služi kot sredstvo za ustvarjanje globljih in bolj osebnih umetniških izkušenj. Tozadevno je projekt tudi pomemben komentar na prihodnost tehnologije in človeško obsedenost z nesmrtnostjo. Jazbečeva raziskuje, na kak način nam lahko digitalne tehnologije obljubljajo novo vrsto nesmrtnosti, v kateri bi lahko bila naša zavest ohranjena na »vekomaj« in prenesena v nove, inovativne in morda prav zato tudi introvertirane oblike. Ta koncept ni aktualen le v kontekstu sodobnih tehnoloških umetniških raziskav, ampak odpira tudi vrata za etične in filozofske razprave o prihodnosti človeštva.

 

V slovenskem kontekstu delo predstavlja pomemben mejnik v razvoju intermedijske umetnosti, saj predstavlja načrten premik od tradicionalnih umetniških praks k bolj eksperimentalnim in tehnološko integriranim pristopom, vnaša dodatno svežino in inovativnost na slovensko intermedijsko umetniško sceno, hkrati pa odlično pozicionira Slovenijo tudi na mednarodnem področju sodobne intermedijske umetnosti.

 

»EERIE ME« je tako več kot le umetniško delo; gre za manifest o prihodnosti človeštva v sožitju s tehnologijo. Z umetniškimi robo-skulpturami in inovativno uporabo intermedijskih tehnik ne le razširja temelje nadaljnjega razvoja intermedijske umetnosti pri nas, ampak odpira nove možnosti za razumevanje in raziskovanje vse bolj kompleksnega odnosa med človekom in novimi tehnologijami ter predstavlja kreativen, samosvoj prispevek k umetniškemu izrazu in razpravi o prihodnosti človeštva kot taki.«

PIXXELPOINT, 24. mednarodni festival sodobnih umetniških praks
ŽIVLJENJE V (O)MREŽJU
Nova Gorica – Gorica
16.–30. 11. 2023

Kuratorka: Nina Jeza

 

 

SODELUJOČI UMETNIKI

Numen/For Use (Sven Jonke (DE), Christoph Katzler (AUS) & Nikola Radeljković (HR)), Tanja Vujinović (SI), Matej Bizovičar (SI), Boštjan Čadež (SI), Barbara Jazbec (SI), Nika Oblak & Primož Novak (SI), Andrej Simone Bosco (IT), Alessandro Lupi (IT), Ana Pečar (SI), Interface culture Linz: Danielius Marius Šermukšnis (LT), MAalex – Alex Fallica (IT) & Martina Pizzigoni (IT), Ahmed Jamal (EGY) & Simon Weckert (DE), Linaá Pulido Barragán (CO), Volkan Dinçer (TR), Vahid Qaderi & Razieh Kooshki (IR), Art Rebel 9 (SI), Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici: Luka Carlevaris (SI), Anastasija Kojić (SRB), Ana Logar (SI), Tamara Taskova (NMK/SI), Tamara Kostrevc (SRB), Lazar Mihajlović (SRB) & Miha Godec (SI)

 

DRUGI SODELUJOČI 

Kim Brian Dudek (DE), Andrej Kobal (SI), Fabrizio Lamocha (E), Gregor Spagnolo (SI), Filip Tomažič & Eszter Szentirmai (SI), ŠC Ptuj – Elektro in računalniška šola: Franc Vrbančič in dijaki Jaka Antolič, Alex Kaučevič, Jaka Janžekovič in Žan Emeršič (SI), Mali ustvarjalci (SI), Matej Vidmar (SI)

 

Več na: www.pixxelpoint.org

Scroll

Decembrski čas pričakovanj, voščil in obdarovanj bomo tudi letos obogatili z dvema decembrskima sejmoma unikatnih izdelkov v avli naše hiše. MIKLAVŽEV SEJEM bo na vrsti v torek, 5. decembra, BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM pa v četrtek, 21. decembra 2023, med 10.00 in 19.00. Sejem že tradicionalno poteka v prijetno topli avli naše ustanove, kjer so na voljo izbrani umetnoobrtni izdelki lokalnih ustvarjalcev kot tudi izbrane umetnine priznanih goriških likovnih ustvarjalcev.

Naj bo letošnje praznično obdarovanje izvirno in edinstveno. Izbirali boste lahko med unikatnimi ilustracijami, voščilnicami, grafikami, knjigami za otroke, nakitom, modnimi dodatki ter izdelki iz lesa in keramike. Z nami bodo Alina Asberga Nabergoj, Julijana Božič, Silva Karim, Anja Kranjc, Polona Kunaver Ličen, Iris Plešnar in Jasmina Rojc, Blaž Rosa, Tinka Volarič in Nina Zuljan. Podrobnejšo predstavitev letošnjih razstavljavcev in njihovih izdelkov si lahko ogledate na povezavah posamičnih dogodkov, sicer pa je najbolje, da jih spoznate kar v živo na sejmu, kajne?

INFORMACIJA ZA RAZSTAVLJAVCE: Udeležba za razstavljavce je “zaprte narave”, saj deluje na vabilo. Zaradi naših omejenih prostorskih kapacitet k sejmu vabimo predvsem umetnike in ustvarjalce, ki se čez leto s prodajo svojih izdelkov predstavljajo v naši kulturno-informacijski stični točki KiT v stavbi novogoriške železniške postaje.

Blagajna
T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si

 
Odnosi z javnostmi
T: 05 335 40 13
E: pr@kulturnidom-ng.si

Scroll

Nova Gorica in Gorica bosta od 16. do 30. novembra 2023 ponovno v znamenju Pixxelpointa. Na različnih lokacijah v mestih se bo odvijala že 24. izdaja mednarodnega festivala sodobnih umetniških praks, ki se je tekom let uveljavil kot eden najpomembnejših festivalov intermedijskih umetnosti tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Prerasel je svoj prvotni namen približati informacijske tehnologije širšemu občinstvu, predvsem mlajšim generacijam in postal festival sodobnih umetniških praks, ki deluje na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije.

Letošnja festivalska edicija, ki smo jo predstavili na novinarski konferenci 9. novembra in jo podpisuje  kuratorica Nina Jeza, nosi naslov Življenje v (o)mrežju/Life on the grid. Omrežja so postala neizogiben del našega vsakdana – od povezanih naprav, družbenih omrežij in globalnih komunikacijskih platform do spletnih skupnosti in virtualne resničnosti. Vse to vpliva na naše identitete, medsebojne odnose, umetniško ustvarjanje in družbeno interakcijo. Letošnji Pixxelpoint tako raziskuje, na kak način se življenje v omrežju odraža v intermedijski umetnosti. Skozi raznolike umetniške izraze skušamo razkrivati, kako omrežja oblikujejo našo percepcijo sveta, kako se razvijajo družbene dinamike in kako se umetniki izražajo v digitalnem okolju.

 

Dihotomija sodobnega življenja, prepletenega z električno energijo, se ob nenehni skrbi za »zeleni preboj« vse bolj zapleta v lastno energetsko zanko: neznosna lahkost zelenega bivanja se pogreza vse globlje v živi pesek lastne pogube, saj postaja očitno, da zelena, ki jo ljubimo zeleno, svojem bistvu (še) ne zmore najti ustreznega odgovora na tisto, kar nas resnično lahko skrbi: kam z vsemi odpadnimi zbirniki elektrike, kam torej z akumulatorji in litijevimi baterijami, ko se njihov življenjski cikel – ki seveda ni neskončen – enkrat zaključi.

Življenja si brez elektrike gotovo ne moremo več predstavljati. Lahko sicer sanjamo o »življenju izven omrežja«, o populističnem »life off the grid«, vendar nas realnost uči, da se daleč v gozdove naravnega stanja vrnejo lahko pravzaprav le izjemno redki izbranci. Če smo se iz zgodovine naučili karkoli, je to prav dejstvo, da se človeštvo ne zaustavi tam, kjer bi bilo potrebno, temveč šele tam, kjer ni več možnosti povratka. Altruizem na vekov veke premaguje empatijo. In potem stvari in ljudje odhajajo – ali v neskončnost ali v maloro, je prepuščeno očem, ki opazujejo. Ker izbira ni naša, ampak njihova. Mi bi radi le »uporabljali zeleno«, vesolje je pa tako ali tako – črno. Umažimo ga, da bo »tu spodaj« čisto, je o temi zapisala kuratorka Nina Jeza.

 

 

Sodelujoči umetniki: Numen/For Use (Sven Jonke (DE), Christoph Katzler (AUS) & Nikola Radeljković (HR)), Tanja Vujinović (SI), Matej Bizovičar (SI), Boštjan Čadež (SI), Barbara Jazbec (SI), Nika Oblak & Primož Novak (SI), Andrej Simone Bosco (IT), Alessandro Lupi (IT), Ana Pečar (SI), Interface culture Linz: Danielius Marius Šermukšnis (LT), MAalex – Alex Fallica (IT) & Martina Pizzigoni (IT), Ahmed Jamal (EGY) & Simon Weckert (DE), Linaá Pulido Barragán (CO), Vahid Qaderi & Razieh Kooshki (IR), Art Rebel 9 (SI), Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici: Luka Carlevaris (SI), Anastasija Kojić (SRB), Ana Logar (SI), Tamara Taskova (NMK/SI), Tamara Kostrevc (SRB), Lazar Mihajlović (SRB) & Miha Godec (SI)

 

Drugi sodelujoči: Kim Brian Dudek (DE), Andrej Kobal (SI), Fabrizio Lamocha (E), Gregor Spagnolo (SI), Filip Tomažič & Eszter Szentirmai (SI), ŠC Ptuj – Elektro in računalniška šola: Franc Vrbančič in dijaki Jaka Antolič, Alex Kaučevič, Jaka Janžekovič in Žan Emeršič (SI), Mali ustvarjalci (SI), Matej Vidmar (SI)

 

Vabljeni na uradno otvoritev in vse ostale dogodke letošnjega Pixxelpointa.

Več informacij o festivalu si lahko preberete na uradni spletni strani http://www.pixxelpoint.org

Scroll

 
V Novi Gorici in Goriških brdih se med 25. in 29. oktobrom 2023 odvija osma izdaja festivala OKTOBER JAZZ. Ta glasbeni dogodek, ki ga v dolgoletnem čezmejnem sodelovanju organiziramo skupaj z društvom Controtempo in festivalom Jazz&Wine of Peace iz Krmina, je prava poslastica za ljubitelje jazza. Tudi letos bomo imeli priložnost prisluhniti nastopom treh slovenskih in dveh tujih zasedb: Gal Furlan kvartet, David Mozetič 5tet, Mia Žnidarič in Steve Klink trio, Andy Sheppard trio in Jim and The Schrimps.
 
Kot je v navadi na našem festivalu in po dolgoletni tradiciji, bomo jazzovske utrinke tudi letos ovekovečili v festivalskem dnevniku. Kritičarka, muzikologinja, glasbena publicistka in urednica Nina Novak bo s svojim zapisom prinesla globok vpogled v glasbeno dogajanje. Za fotografski del dnevnika skrbi naš fotograf Janko Lipovšek.
 
Prijetno branje!


Sreda, 25. oktober 2023
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

 

GAL FURLAN KVARTET

 

Gal Furlan, bobni
Jure Boršič, tenorski saksofon
Anton Lorenzutti, kitara
Timi Vremec, bas

 

Leto je naokoli, pa četudi za zadnjo tretjino oktobra nekoliko nenavadno visoke temperature, kakor je s svojimi vremenskimi pojavi ekstremno vse letošnje leto, tega ne potrjujejo. Prav zato, morda, je tokrat težje zaznati tisto poznojesensko umirjenost, ki nas zanesljivo vodi k zimi in izteku leta, s tem pa k postavljanju novih izzivov pred same seboj, zaradi česar je osma izdaja festivala Oktober Jazz, zdaj že tradicionalno umeščenega na različne lokacije Goriške, vključujoč obmejne pokrajine Italije, kot naročena za podaljševanje poznopoletnih glasbenih doživetij.

Festival organizira Kulturni dom Nova Gorica, za njegov program pa v sodelovanju z društvom Controtempo in festivalom Jazz & Wine of Peace, s katerim si del tega deli, skrbi Pavla Jarc, direktorica institucije, katere ugled je v širšem prostoru povezan predvsem s skrbjo, posvečeno kulturno-umetnostni vzgoji vseh generacij. Nedvomno je tudi to vsaj delno pripomoglo k imenovanju Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture leta 2025, ko bosta mesti zaradi še večjega števila dogodkov zagotovo deležni pogostejše obravnave slovenske ter mednarodne javnosti, vse do tedaj pa se in se bodo nemoteno odvijali drugi bodisi redni bodisi izredni festivalski, abonmajski ter samostojni programi, s pomočjo katerih se (najmanj) lokalnemu prebivalstvu zagotavlja pestrost. Med vsemi njimi festival, posvečen jazzu, ki je svoja vrata odprl v sredo, 25. oktobra v Mali dvorani Kulturnega doma Nova Gorica.

Prvi koncert in sočasna napoved ostalih dogodkov, zvrščenih do konca tedna, sta nakazala, da bo letos v enaki meri kakor minulo leto poskrbljeno za slogovno pestrost, da zvočno dogajanje tako ali drugače narekuje saksofon, saj vse zasedbe z izjemo petkove v svoj instrumentarij vključujejo to priljubljeno pihalo – vedoč da ista ustanova organizira festival SAXGO to niti ne preseneča –, pa tudi, da bo sicer dobro (po)znanim glasbenikom zelo verjetno mogoče prisluhniti v malenkost drugačnem kontekstu.

Vse našteto je potrdil že koncert kvarteta Gala Furlana, ki ga ob bobnarju tvorijo še trije mladi ajdovsko-goriški glasbeniki: kitarist Anton Lorenzutti, basist Timi Vremec in saksofonist Jure Boršič. Vse štiri povezuje sodobni improvizirani glasbi posvečen Zlatko Kaučič, mentor in vodja zasedb, kakršni sta Kombo (Kombo A, Kombo B, Kombo C, Kombo D) ter Orkester brez meja, vendar pa v lanskem letu izdan projekt, naslovljen Almost Blues, v mnogo večji meri kakor smo tega vajeni s strani Furlana svobodno glasbo povezuje s komponirano in temu posledično zagovornike ene struje jazzovske glasbe (mainstream jazz) približuje pripadnikom druge skrajnosti (free jazz).

V precejšnji meri definirane kompozicije so tako združevale na eni strani s karakterjem vsakega posameznika oplemenitene improvizacijske solistične vložke in na drugi skupinske, ritmično poudarjene podlage, polne vplivov rocka, funkyja, afrobeata ter še kakšnega žanra.

Morebiti se je uvodoma in mestoma v nadaljevanju njihovega muziciranja (posebej v naslovni, Funny hat from a chinesse store in 4 now) zdelo, da se ne bodo zmožni oddaljiti od Kombove (Kaučičeve) dediščine in da potemtakem ostajajo samo učenci, poslužujoč se izključno vnaprej naučenih vzorcev improviziranja, a so pred prisotne postopoma razgrinjali vse večjo širino, pridobljeno skozi sodelovanja z različnimi domačimi ter tujimi improvizatorji.

Občasno je v ospredje stopila dinamična pestrost (Criminal case), drugič le delno oblikovani motivični drobci (Please take your shoes down), tretjič v precej večji meri izdelane melodije, h katerim so se krožno vračali (Rainy window), z vsem tem pa je kvartet prehajal med različnimi načini izvajanja, tiste bolj klasično usmerjene poslušalce vabil k odkrivanju ohlapnejših form in festivalu omogočil nadaljevati približno tam, kjer se je lani sklenil. Začel je torej teči nov krog.

 


Četrtek, 26. oktober 2023
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

 

DAVID MOZETIČ 5TET

 

David Mozetič, saksofon in flavta
Marko Čepak Maki, kitara
Blaž Pahor, klavir
Ilj Pušnik, kontrabas
Gašper Peršl, bobni

 

Tako kot so domala vsi glasbeniki, da bi lahko leta kasneje odhajali na tuje, najprej primorani znanje in izkušnje pridobivati v domačem okolju, se tudi festival Oktober Jazz letos iz večera v večer razširja – z manjših krajev Goriške na Novo Gorico, središče regije, v nadaljevanju pa na vso Slovenijo z vpogledom v evropsko ter svetovno umetniško sceno. Kar je, tako se vsaj zdi, dobra praksa spodbujanja (in podpiranja) lokalnih umetnikov, ki se prične z možnostjo predstavitve novih projektov pred že znanim občinstvom, nadaljuje pa z gostovanji prvih na širšem območju oziroma z bogatenjem in razširjanjem poslušalskih praks drugih v obliki seznanjanja z deli različnih ustvarjalcev.

Programska shema novogoriškega jazz festivala s tem namenom vsakoletno sloni tudi na večeru, posvečenem domačemu jazzistu, saj je v Novi Gorici vzniknilo nekaj pomembnejših predstavnikov tega izvirno ameriškega žanra. Na oder Kulturnega doma Nova Gorica in odre okoliških prizorišč so se v tem kontekstu doslej povzpeli (nekateri tudi večkrat) Boštjan Simon, Jani Šepetavec, Zlatko Kaučič, njegov podmladek Kombo ter različice tega, in Anže Vrabec, iz česar sledi, da glasbeniki urbanega centra regije ob klasični glasbeni šoli izhajajo predvsem iz dveh prvenstveno izkustveno naravnanih glasbenih institucij: šole Zlatka Kaučiča ter Big Banda NOVA, ustanovitvene, danes pa ene izmed več sekcij Glasbenega društva NOVA.

Član slednjega je prav tako saksofonist David Mozetič, diplomant Koroškega deželnega konservatorija za glasbo v Celovcu, zaposlen kot učitelj na Glasbeni šoli Nova Gorica in v enaki meri aktiven član različnih malih ter velikih zasedb (Big Band GveriLLaz, Big Band Cerknica), ki pa se samostojno, posebej v vseslovenskem prostoru, tako rekoč ne prestavlja. Mozetič zato ni del prve garniture slovenskega jazza, zaradi česar je tudi njegova osemstavčna jazzovska suita, vpeta na pred dvema letoma izdan prvenec Towards New Horizons, ostala dokaj neopažena. A gre za avtorja z izjemnim občutkom za vse ključne kompozicijske gradnike: melodično gibkost, harmonsko bogatost, ritmično strukturiranost, improvizacijsko svobodo, barvno estetiko.

Vse njih je Mozetič na drugem festivalskem večeru v ospredje postavil skozi nabor skladb, ki bodo v kratkem izšle na vsebinsko drugače zasnovanem albumu Being & Becoming, za potrebe katerega je ob sebi zbral kitarista Marka Čepaka Makija, pianista Blaža Pahorja, kontrabasista Ilja Pušnika in bobnarja Gašperja Peršla.

Moderne, v klasičnem jazzu napajajoče se kompozicije so vsakemu od sodelujočih ponudile dovoljšno mero izraznega prostora, čeprav je prva tretjina kazala na zapostavljanje klavirja, ki pa je v nadaljevanju dobival vse večjo veljavo in nazadnje zablestel v uspavanki Bor, napisani le za klavir ter kontrabas. Vloga tega je vsaj v solističnem pogledu bila manjša. Na splošno je poleg Peršlove raznolike rabe palic, udarjalk in metlic, s katerimi je dosegal različne učinke, najbolj izstopalo kitarsko sočasno spremljanje melodične linije saksofona (Awakening, Earth Song, Carnival) oziroma v primeru skladbe Invocation flavte, pri čemer sta pozornost vzbujali čutnost ter barvna skladnost instrumentov, sad tako obvladovanja tehnike kot poznavanja raznovrstnih glasbenih prostranstev.

 


Petek, 27. oktober 2023
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

 

MIA ŽNIDARIČ in STEVE KLINK TRIO

 

Mia Žnidarič, vokal
Steve Klink, klavir
Volker Heinze, kontrabas
Marcus Rieck, bobni

 

Tretji večer festivala Oktober Jazz je glasbo, rojeno na ameriških tleh ob prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje, kot posledico mešanja severnoafriških kultur z vplivi klasične evropske glasbe devetnajstega stoletja, vrnil svojemu izvoru in občinstvo popeljal po pokrajinah pristnega ameriškega jazza s kancem slovenskega pridiha. Za to sta poskrbela trio v Sloveniji živečega ameriškega pianista Steva Klinka z Volkerjem Heinznom na kontrabasu in Marcusom Rieckom na bobnih ter Klinkova glasbena in življenjska sopotnica Mia Žnidarič, s strani številnih imenovana prva dama slovenskega jazza.

Ta naziv bržkone izvira v njenih dobro sprejetih uspešnicah z začetka devetdesetih let minulega stoletja, med njimi poslovenjene A si ti al’ nisi ti moj ljubi (If You Is or If You Ain’t My Baby), s katero je, četudi se to danes zdi nepredstavljivo, postala ena najvidnejših vokalistk takratne (popularne) glasbene scene in vodilni, a ne prvi glas jazza, saj so pred njo na tem področju že delovale druge pevke, med njimi Metka Štok. Veliko navdušenje nad omenjeno skladbo je med drugim zaslužno, da se je po več letih izvajanja izključno jazzovskih standardov podala na svoje, vsaj kar se glasbe tiče, življenjsko potovanje, zaradi katerega je slovenskemu jeziku prirejenemu repertoarju bogate zakladnice velike jazzovske pesmarice dodala avtorske projekte z besedili slovenskih pesnikov (Feri Lainšček, Svetlana Makarovič) in glasbo Klinka, s katerim sta postala neločljiva.

Tudi ta koncert je zato plul med skladbami obeh, pri čemer je Žnidaričeva v duhu pred kratkim izdanega albuma Obarvana v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija posegla po starem, preverjenem naboru, Klink pa po kompozicijah s prav tako svežega izdelka Trilogy in Blue.

Vanje je, zanj značilno, vtkana blues in american folk motivika, medtem ko ga opredeljujejo še izrazita melodična pretočnost, melanholičnost ter klavirska dominantnost (tekom celega koncerta je imel Heizen en sam, krajši solistični vložek, Rieck nobenega). Žnidaričeva, nasprotno, sloni na besedi in z njo ob pomoči svojega čutnega, svetlega glasu ter želje po kar se da jasni, čisti artikulaciji, ki jo je v tem primeru vodila do mestoma razslojenega fraziranja (slovenskih) besedil, pripoveduje zgodbe, nemalokrat začinjene z daljšimi, kdaj tudi nepotrebnimi govornimi uvodi. V posebej ganljivem tonu je zazvenela sklepna Somewhere Over the Rainbow, znotraj katere je melodija tekla gladko in se nežno zlivala z rahločutnimi klavirskimi vložki.

Žnidaričeva in Klink sta sicer nastopila že na prvem novogoriškem jazz festivalu leta 2015 ter se, kot tokrat, poklonila v Sloveniji vse preredko slišanemu tradicionalnemu vokalnemu jazzu, nekoč tesno povezanem z doslej edinim profesionalno delujočim jazzovskim orkestrom pri nas, kasneje Jazz Clubom Gajo, danes pa v veliki meri zapostavljenem in prepuščenem pozabi.

Uvrstitev tega v program zato ne predstavlja le prijetne popestritve, temveč potrjuje, da se Oktober Jazz, za organizacijo katerega skrbi Kulturni dom Nova Gorica, na kulturno-umetniško sceno od samih začetkov povsem brezkompromisno umešča kot festival, namenjen raznolikemu, tehnično ne nujno vedno podkovanemu poslušalstvu, pri čemer temu vsakič znova daje vpogled v zahtevnejše jazzovske forme in jih nagovarja k njihovemu bližjemu spoznavanju. Prej kot karkoli drugega ga torej definira odprtost.

 


Sobota, 28. oktober 2023
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

 

ANDY SHEPPARD Trio

 

Andy Sheppard, tenorski in sopranski saksofon
Rita Marcotulli, klavir
Carlos Bica, kontrabas

 

Jutranji sobotni jazz zmenek, kakor je Pavla Jarc povabila v četrti dan letošnjega festivala Oktober Jazz, dvema obmejnima jazzovskima festivaloma, ki se odvijata v zgodnji jeseni, že vrsto let ponuja stičišče, na katerem se ta res srečata le za kratka dva dni, a obiskovalcem tako enega kot drugega omogočata spominov vredno glasbeno izkušanje vidnih evropskih in svetovnih jazzistov. Poleg novogoriškega gre za krminski Jazz & Wine of Peace, ki se prav te dni v svoji šestindvajseti izdaji odvija na različnih lokacijah zgodovinskega, kulturnega ali turističnega pomena in za katerim stoji društvo Controtempo.

Na to, da je ena primarnih nalog jazzovske glasbe od nekdaj tudi odzivanje na družbeno dogajanje – navsezadnje jazz je nastal kot spontana reakcija na družbene spremembe, medtem ko je improvizacija v začetnem obdobju veljala za upor proti sistemu –, je v uvodnem nagovoru opozoril predstavnik italijanskega festivala Pierluigi Pintar. Glede na trenutne, izredne razmere v več delih sveta je koncert pospremil z željo po miru, vrednoto, povezano tako z jazzom kot kulturo v njenem najširšem pomenu, že zaradi vključevanja tega izraza v samo ime pa obenem izrazil upanje, da bi glasba v bodoče še pogosteje prispevala k uspešnemu premoščanju konfliktov.

Če gre soditi izključno po sestavi večine jazzovskih zasedb, je skrb odveč, saj te praviloma tvorijo glasbeniki iz več držav. V tem se ne razlikuje niti trio ene vodilnih osebnosti evropskega jazza, Andyja Shepparda, ki se je na veliki oder Kulturnega doma Nova Gorica povzpel prav tega sobotnega jutra. Britanskemu saksofonistu sta se pri muziciranju pridružila italijanska pianistka Rita Marcotulli in portugalski kontrabasist Carlos Bica, s katerima se je v zadnjih dveh desetletjih srečeval na različnih odrih, prvič pa prav v okviru projekta Koinè Marcotullijeve leta 2002. Očitno je torej, da navkljub drugačnemu kulturno-družbeno-političnemu ozadju, iz katerega izhajajo, vsi trije govorijo isti (glasbeni) jezik.

Tega narekujejo kompozicije Shepparda, napisane pred dvema letoma, ko se je imel možnost v celoti posvetiti skladateljskemu delu. Bolj ali manj jih gradijo motivični drobci, okoli katerih ostaja dovolj prostora za fluidne melodične improvizacije, ritmične strukture, ki ciklično vznikajo v primarni ali sekundarni obliki, in osrediščeni temelji, iz katerih se nakazujejo tako imenovane podmelodije (samostojne, kratke melodične linije, povezane z osnovno melodijo).

Z njimi Marcotullijeva in Bica podlagata izrazito mehko igro Shepparda, polno gladkih, fragmentiranih, a zaključenih fraz, pri tem pa se, neredko sočasno, poslužujeta razgibanih, pretočnih klavirskih pasaž ter občasno minimalizmu zavezanih večplastnih basovskih linij. Posebnost slednjih je posvečenost, s katero Bica pristopa k vsakemu posameznemu tonu in vanj vliva mnogo več od zvena ter odzvena odigrane note.

V poslastici, ki je izdajala tako spoštovanje tradicije kot inovativnost, je bilo zaznati obilo podpiranja, vključujočega umikanja drug drugemu in visoko stopnjo sprejemanja individualnosti vsakega od sodelujočih, po čemer svet jazza resnično lahko postane vzor marsikomu.

 


Nedelja, 29. oktober 2023
Vila Vipolže

 

JIM & THE SCHRIMPS

 

Asger Nissen, altovski saksofon
Julius Gawlik, tenorski saksofon
Felix Helkenhausen, kontrabas
Jim Black, bobni

 

Vnovično vzajemno delovanje Kulturnega doma Nova Gorica in društva Controtempo iz Krmina, ki pripravlja program festivala Jazz & Wine of Peace, je na nedeljsko popoldne ljubitelje jazzovske glasbe vodilo v Vilo Vipolže v Goriških Brdih. Tamkajšnji obiskovalci so imeli možnost podati se v raziskovanje divjih ritmičnih struktur, energičnih improvizacijskih vložkov in sočnega prepleta dveh saksofonov, ki sta del kvarteta, za katerim stoji newyorški bobnar Jim Black.

Kompozicije za skupino, ki ji je nadel ime Jim & The Schrimps, je pričel oblikovati v času s pandemijo spodbujene socialne distance, zaradi česar iz njih žari potreba po izražanju, dodatno spodbujena s strani vsakega od sodelujočih. Black je namreč k projektu povabil obetavne, angažirane, a morda še ne povsem definirane mlade evropske jazziste, saksofonista Asgerja Nissna in Juliusa Gawlika ter kontrabasista Felixa Helkenhausa. (Kot zanimivost: Helkenhausen bi slovenskim spremljevalcem jazza ne smel biti nepoznan, ker ta sodeluje z v Berlinu živečo mariborsko umetnico Mirno Bogdanović, ki je letos izdala svoj drugi album Awake in ga pred kratkim predstavila tudi v Ljubljani, kjer pa je Helkenhausen zaradi koncertiranja v New Yorku izostal.)

Precej izdelane, dokaj melodične tematske skice so, pogosto prelivajoč se druga v drugo, omogočale dialoška prepletanja tenorskega saksofona z altovskim, medtem ko so improvizacijski solistični vložki obeh posegali po svobodnejših linijah. Na metaforični ravni bi tako lahko dejali, da so prvi, posebej kadar so bili jakostno izčiščeni, ponazarjali hrepenenje, željo, nujo po vsaj mimobežnemu stiku z drugim(i), tisti bolj odprti pa čustveni izbruh zaradi nemožnosti realizacije hotenega. Oba načina sta se vseskozi izmenjevala in ju je združevalo s strani odličnega Blacka narekovana dinamika.

Koncertu je, kot že v soboto, sledila degustacija vin – v soboto Vinske kleti Fornazarič z Vogrskega, v nedeljo briških –, s tem pa so vsaj za letos zazvenele zadnje note festivala Oktober Jazz. V svoji osmi izdaji je ta enako kot vselej poprej poskrbel za stilno raznolikost, na odre postavil mojstre žanra, njegove mlade raziskovalce, velika imena svetovnega jazza, tiste, ki so v preteklih desetletjih glasbo, tudi v Sloveniji prisotno že več kakor stoletje, približevali širšim množicam in s prav posebno skrbnostjo neupravičeno spregledane talente iz regije, katerih mesto na slovenski jazzovski sceni še ni povsem zakoličeno.

Oktober Jazz pravzaprav iz leta v leto krepi čezmejna sodelovanja in skupaj s splošno programsko usmeritvijo Kulturnega doma Nova Gorica postaja (upajmo, tudi ostaja) pomemben prostor širjenja glasbenih obzorij, druženj ter ustvarjanj bodisi vidnih bodisi nevidnih povezav.
(Ena takšnih je denimo sodelovanje bobnarja Jima Blacka s portugalskim kontrabasistom Carlosom Bico, ki se je z britanskim velikanom saksofona Andyjem Sheppardom predstavil dan prej.) Poleg tega se je matična ustanova festivala znotraj meja Slovenije že davno tega uveljavila kot nepogrešljiv vzgojno-pedagoški člen na polju kulture, pri čemer s spodbujanjem sega k akterjem umetniške scene, z izobraževanjem pa k njihovim (trenutnim ali bodočim) odjemalcem.

 

Vse omenjeno velja kot še en dokaz (več) o moči kulture in priča o zmožnosti premagovanja različnih vrzeli, kar v vseslovenskem prostoru, žal, ni praksa, je pa prav zato lahko dobrodošla spodbuda za nadaljevanje uspešnega dela tu ter pričetek uvajanja pozitivnih sprememb kje drugje.

 


Skip to content