BREZ OKVIRJEV

Dogodek naslovljen Brez okvirjev je namenjen vsem starostnim skupinam, predvsem pa staršem saj bomo na njem spregovorili o vplivu telefonov, tablic in računalnikov ter ostalih digitalnih tehnologij na zdravje otrok in mladostnikov.

Dogodek je nastal v sodelovanju z Zdravstvenim domom Nova Gorica, Mladinskim centrom Nova Gorica, NIJZ OE Nova Gorica in Kulturnim domom Nova Gorica.

Program:

Neugodni učinki zaslonov, kot jih vidimo pediatri

Vanja Kogoj Jug, dr. med., spec. pediatrije
Eva Brecelj, dr. med., spec. pediatrije

Prekomerna raba zaslonov in duševno zdravje otrok in mladostnikov

Jasna Gidaković Prašović, dr. med., spec. psihiater

Tina Avbar, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije

Kakovostne digitalne vsebine za otroke

mag. Martina Peštaj, medijska psihologinja  – urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija

Screen media activity in youth: A critical review of mental health and neuroscience findings / Medijska dejavnost pri mladostnikih: kritičen pregled duševnega zdravja in ugotovitev nevroznanosti

Prispevek »na daljavo« v angleškem jeziku s simultanim prevodom

Dr. Martin Paulus, dr. med. spec. prsihiater

Kaj se dogaja v možganih, ko gledamo ekran?

Doc. dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije in spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine

O počutju in vplivanju nanj

Žan Papić

Viri pomoči

Andrejka Prijon, predstavnica NIJZ OE Nova Gorica

Povezovalec

Blaž Maljevac, urednik uredništva dnevnega programa Radia Koper

V preddverju Kulturnega doma Nova Gorica oz. na platoju pred ustanovo vas bodo na stojnicah pričakovali:

CKZ ZD Nova Gorica

O preventivnih programih, ki jih ponuja center za krepitev zdravja ZD Nova Gorica

Stojnica namenjena pediatrom ZD Nova Gorica

Za soočenje s slušatelji po principu »Vprašaj strokovnjaka«

Mladinski center Nova Gorica

Z dijaki ŠC Nova Gorica bodo pripravili urnik pomoči staršem pri nameščanju aplikacij za starševski nadzor

Stojnica NIJZ

Z materiali preventivnih programov in smernic

Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo 2023/24

»Arhitekti imajo privilegij, da gradijo nove svetove ter nam s predmetnimi in vizualnimi rešitvami lajšajo in lepšajo svet,« pravi Bogo Zupančič arhitekturni zgodovinar in kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki bo na predavanju v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo orisal razvoj arhitekta Edvarda Ravnikarja in njegovih del, ki segajo vse od šolanja in sodelovanja pri profesorju Jožetu Plečniku, izpopolnjevanja pri Le Corbusieru v Parizu, poznavanja šole Bauhaus in Hochschule fur Gestaltung v Ulmu ter strukturalističnih tendenc v arhitekturi v drugi polovici 20. stoletja in utiranja lastne poti. Seveda bo govora tudi o pečatu, ki ga je arhitekt pustil v Novi Gorici.

Vljudno vabljeni!

Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo 2022/23

Avtorica Maja Megla v knjigi Pogovori o umetnosti in družbi na 408 straneh osvetljuje dileme sodobne družbe in umetnosti. Zbrani pogovori s 33 slovenskimi umetniki, filozofi in znanstveniki (Aldo Kumar • Aleš Debeljak • Andrej Blatnik • Andrej Detela • Anton Mavretič • Bogoslav Kalaš • Damjan Kozole • Dragan Živadinov • Hanna Preuss • Irwin • Janez Janša • Jure Pukl • Kostja Gatnik • Ksevt • Laibach • Ljoba Jenče • Manca Košir • Marko Stabej • Mate Bekavac • Matej Andraž Vogrinčič • Matevž Krivic • Milko Lazar • Mitja Peruš • Neue Slowenische Kunst • Oskar Kogoj • Renata Salecl • Robert Waltl • Slavoj Žižek • Tadej Pogačar • Tanja Zgonc • Taras Kermauner •Tomaž Pandur • Uroš Rojko • Vadim Fiškin • Vinko Globokar) so nastajali od leta 1990 v revijah Mladina, Emzin, Mag ter na kulturnih straneh časnika Delo in Sobotne priloge. So dokumenti časa s temami, ki so aktualne še danes (izbrisani, fašizem, slovenski gentilizem, doba tesnobe, idr.), kritično motrenje pogojev nastajanja sodobne umetnosti in specifičnih umetniških pristopov pa so v brezčasen navdih.

Knjigo bo avtorica Maja Megla na predavanju predstavila z izborom najbolj zanimivih zgodb in navdihujočih misli. 

Maja Megla je diplomirala je iz primerjalne književnosti. Kot dolgoletna novinarka in urednica (Mladina, Delo, Mag) je pisala pretežno o kulturi in sodobni vizualni umetnosti. Doslej je objavila tri knjige: prvenec Stres, kuga sodobnega časa, vodnik za boljše življenje Smem biti to, kar sem ter knjigo Pogovori o vizualni umetnosti, v kateri je izbranih 22 pogovorov z mednarodno priznanimi tujimi umetniki in kuratorji.

Vljudno vabljeni!

Otroci in mladostniki v krempljih virtualne resničnosti

Zaradi bolezni žal odpovedujemo prisotnost dr. Vesne Vuk Godina.

Gost: Miha Kramli

Moderator srečanja: Bojan Kodelja

Projekcija video-filma Razvoj otrok v poplavi risank in videoiger ter pogovor z antropologinjo dr. Vesno V. Godina in terapevtom Miho Kramlijem. Z gostoma se bo pogovarjal Bojan Kodelja, vodja projekta Neodvisen.si, ki je leta 2007 prvič izpeljal kampanjo za ozaveščanje posameznika in družbe o pasteh zasvojenosti.

Na zadnjem srečanju letošnjega pogovornega cikla Potohodci si bomo najprej ogledali video-film – antropološki pregled v prostor virtualne resničnosti Razvoj otrok v poplavi risank in videoiger (Neodvisen.si, 2022). Dojemanje sveta, oblikovanje vrednot in socializacija otrok so namreč močno povezani z gledanjem v ekrane oz. tisto, kar le-ti prikazujejo. O tem kako risanke in druge virtualne vsebine vplivajo na otroka in kaj to pomeni za njegov razvoj bo moderator Bojan Kodelja spregovoril z antropologinjo dr. Vesno Vuk Godina in terapevtom Miho Kramlijem.

Problematiko neosveščenih otrok in mladostnikov na področju virtualne resničnosti bomo osvetlili tudi s pomočjo osnovnih, a plastičnih definicij zasvojenosti. O njej namreč ne smemo molčati! Hitrost reševanja je odvisna tudi od tega, kako hitro zasvojenost priznamo, kako hitro prepoznamo nevarnosti in ob tem ostanemo neodvisni. Bojan Kodelja dodaja: “Zasvojenost nastane tedaj, ko je v našem življenju nečesa premalo in se zato pojavi nekaj drugega, nekaj, kar napolni izpraznjeni prostor. S tem se poruši tudi razmerje med osebo in okoljem, v katerem biva. In o tem si prizadevamo podučiti, s tem znanjem prebuditi sodobnega človeka.“

Jakob. J. Kenda: TRANSVERZALA – potopisni roman &
VODNIK PO TRANSVERZALI*

Z avtorjem se bo pogovarjal Nace Novak.

Med POTOHODCE se po štirih letih vrača Jakob J. Kenda – slovenski prevajalec, literarni zgodovinar, pisatelj in kulturni menedžer, ki je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot – 3500 km dolgo divjinsko pot, ki preči 14 ameriških zveznih držav, njen skupni vzpon pa obsega kar 142 km. Marca 2019 je pri nas predstavil svoj potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, napeto čtivo, ki nagovarja raznovrsten krog bralcev: od pustolovcev in pohodnikov do tistih, ki so jim bližja sprehajanja po leposlovnih pokrajinah. Naj kot zanimivost navedemo, da je knjigo izdal v samozaložbi in prodal več kot dva tisoč njenih izvodov.

Prehojena Apalaška pot je, zdi se, bila priprava na Slovensko planinsko transverzalo, ki jo je prav Kenda prvi sklenil v krožno pot. Transverzala je bila namreč kot krožna planinska pot predlagana že leta 1951, vendar so jo iz političnih in drugih razlogov uspeli speljati le polovico. Leta 2019 pa je prav on določil potek celoten trase ter jo skupaj s svojima otrokoma in prijatelji tudi prehodil. Izrazito združevalna pot zdaj s 1.200 kilometri dolžine in poskočnimi 70 kilometri skupnega vzpona končno zaobjema vse raznolike obraze slovenskega planinskega sveta od divjinskega do alpskega.

Potopisni roman TRANSVERZALA je tako svojevrstno nadaljevanje večkrat nagrajene uspešnice APALAŠKA POT. Jakob J. Kenda tokrat s svojim slikovitim, sočnim jezikom in začimbo humornih vložkov prikazuje pot, ki se vije prek njegove lastne dežele. Pripoved tako nudi vpogled v preteklost, a predvsem sodobnost avtorjeve domovine, in to s prepletenim vencem utrinkov in tem, ki jih ves čas povezujejo tudi bolj intimne niti ljubezni v njenih najrazličnejših oblikah.

Poleg potopisnega romana nam bo Kenda predstavil tudi VODNIK PO TRANSVERZALI, ki sledi preizkušenemu načinu, kako jo prehoditi: iz prestolnice po pristopni poti, nato v levo v krog, a seveda omogoča še mnogo drugih načinov. Vodnik nam nudi:

• pregledni zemljevid Slovenije, 7 zemljevidov odsekov in 22 zemljevidov krajev ob poti;
• podatke o stotinah ponudnikov raznih storitev, nujno potrebnih transverzalcem; od špecerij in prenočišč do lekarn in sladoledarn;
• na desetine ključnih opozoril: od opominov, da se giblješ po osrednjih območjih divjih živalic, do svaril pred poljanami strahotno slastnih borovnic;
• na desetine zaznamkov o naravni in kulturni dediščini ob poti;
• na stotine zaznamkov o razglediščih in počivališčih, vodnih virih in urejenih kuriščih, vrhovih in obeležjih in kopališčih …
• in 15 nespregledljivih zvezd.

Navdušenja nad Kendovim potopisnim romanom ni mogel skriti niti sam Viki Grošelj, instanca slovenskega alpinizma: »Odlična knjiga. Ena najboljših o pohodništvu kot načinu življenja in razmišljanja. Prava zakladnica dobrih idej in pobud, ki jih avtor ne le domisli in utemelji, ampak tudi udejanja. Nevsiljiva hvalnica Sloveniji in njenim lepotam, obenem pa pronicljiv vpogled v dušo njenih prebivalcev.« 

* SLOVENSKA TRANSVERZALA

Transverzala se vije od enega do drugega zaščitenega naravnega območja in tako obišče 1 narodni park, 1 regijski park, 2 geoparka, 4 zaklade svetovne naravne in kulturne dediščine, 6 pragozdov, 8 krajinskih parkov in kar 22 gozdnih in botaničnih rezervatov. Med vsemi pravimi transverzalami je edina krožna. Dolžina vseh njenih odsekov skupaj znaša uglednih 1406,3 km, skupni vzpon poskočnih 80,6 km, za celotni krog Transverzale potrebuješ dva meseca. Primerna je za vsakogar in nudi vsakemu svoje veselje: ob zahtevnih ali zelo zahtevnih odsekih je vedno tudi manj zahtevna različica.