Razstavna sezona 2023/24

PIXXELPOINT, 24. mednarodni festival sodobnih umetniških praks
ŽIVLJENJE V (O)MREŽJU
Nova Gorica – Gorica
16.–30. 11. 2023

Kuratorka: Nina Jeza

Festival Pixxelpoint, ki izhaja iz vizualne kulture elektronskih medijev, se osredotoča tako na razvijanje in boljše razumevanje razsežnosti digitalnih svetov ter digitaliziranja stvarnega sveta okoli nas, skupaj z njegovo predstavitvijo in popularizacijo, kot na vzpodbujanje teoretskega, kritičnega diskurza in refleksije o intermedijski umetnosti. Prvotni namen festivala, ki si je za cilj zadal približati sodobne informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, je tako daleč presegel svoje okvire in prerasel v festival sodobnih umetniških praks, ki deluje na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. Predvsem v zadnjih letih se je zato festival pogumno lotil zahtevnega predstavljanja vrhunskih intermedijskih umetnikov, ki s svojimi deli premikajo meje in razumevanje vloge sodobnih umetniških praks, zaradi česar se Nova Gorica že umešča na mednarodni zemljevid najsodobnejšega dogajanja na tem dinamičnem, vedno svežem in vznemirljivem, a zahtevnem umetnostnem področju. Svojo podobo festival kontinuirano gradi že 23 let in jo bo tudi v naslednjem obdobju, ki bo doseglo vrhunec leta 2025, ko bo Nova Gorica skupaj s sosednjo Gorico Evropska prestolnice kulture 2025 in Pixxelpoint bo del tega pomembnega projekta.

»Dihotomija sodobnega življenja, prepletenega z električno energijo, se ob konstantni skrbi za ,zeleni preboj‘ vse bolj zapleta v lastno energetsko zanko: neznosna lahkost zelenega bivanja se pogreza vse globlje v živi pesek lastne pogube, saj postaja očitno, da zelena, ki jo ljubimo zeleno, v svojem bistvu (še) ne zmore najti ustreznega odgovora na tisto, kar nas resnično lahko skrbi: kam z vsemi odpadnimi zbirniki elektrike, kam torej z akumulatorji in litijevimi baterijami, ko se njihov življenjski cikel – ki seveda ni neskončen – enkrat zaključi.

Življenja si brez elektrike gotovo ne moremo več predstavljati. Lahko sicer sanjamo o ,življenju izven omrežja‘, o populističnem ,life off the grid‘, vendar nas realnost uči, da se daleč v gozdove naravnega stanja vrnejo lahko pravzaprav le izjemno redki izbranci. Vse preveč je namreč odvisno od ,štroma‘, da bi ga lahko z zamahom roke kar izločili, hkrati pa njegova vse večja poraba terja razmislek o načinih proizvodnje in predvsem shranjevanja električne energije. Bit in ne-bit sta tako dihotomično spojena v prekrivajočo se celoto, za katero ne vemo več točno, kje se prva začne in druga konča; še predobro pa vemo, ko katera izmed njiju umanjka. Bit žene ne-bit, da bi jo slednja recipročno napajala s svežo energijo, a le do stopnje, v kateri jo je treba nadomestiti z novo, še čistejšo in še bolj zeleno, da bi nazadnje samovznikle črne lise v obliki težkega ogljičnega odtisa iztrošenih baterijskih produktov morebiti romale v vesolje. Space-X program je – z malo domišljije – moč preoblikovati tudi v Space-Off dirko; ali nam Muskova ,osvoboditev Ptice‘, torej velenakup Twitterja, ne kaže v smeri, ko bo treba začeti opravičevati vse večjo zalogo elektro odpadkov z njihovo orbitizacijo? Ali verjamemo, da gigantov ne zanima enormna prostranost vesoljskega prostora za futuristično megasmetišče? Če smo se iz zgodovine naučili karkoli, je to prav dejstvo, da se človeštvo ne zaustavi tam, kjer bi bilo potrebno, temveč šele tam, kjer ni več možnosti povratka. Altruizem na vekov veke premaguje empatijo.

In potem stvari in ljudje odhajajo – ali v neskončnost ali v ,maloro‘ – je prepuščeno očem, ki opazujejo. Ker izbira ni naša, ampak njihova. Mi bi radi le ,uporabljali zeleno‘, vesolje je pa tako ali tako – črno. Umažimo ga, da bo ,tu spodaj‘ čisto,« je o temi zapisala kuratorka Nina Jeza.

V sklopu festivala bo velik poudarek na izobraževanju, saj bodo potekale številne delavnice, performansi, predavanja ter predstavitve sodelujočih umetnikov in intermedijskih festivalov.