Tudi letošnji mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki ga podpisuje kuratorka Nina Jeza, prinaša nagrado, ki je bila podeljena najboljšemu intermedijskemu delu/umetniku za inovativen pristop k sodobnim oblikam transdisciplinarnih umetniških projektov na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije. Za nagrado umetnik oz. umetniška skupina dobi možnost samostojne razstave v Mestni galeriji Nova Gorica v eni od naslednjih razstavnih sezon z razstavnim katalogom in razstavnino. Temeljni namen nagrade je spodbujanje intermedijske produkcije v Sloveniji in omogočanje predstavitev novodobnih umetniških smeri slovenski javnosti onkraj konvencionalnih okvirjev.

Razstavljena dela in festival kot celoto je ocenila komisija v sestavi: Peter Tomaž Dobrila (KID Kibla, producent in intermedijski umetnik), dr. Peter Purg (izredni profesor za Nove medije na Akademiji umetnosti, dekan na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in intermedijski umetnik) in mag. Petja Janžekovič (Artists&Poor’s, filozof in intermedijski producent). Svojo oceno so utemeljili takole:

»Festival Pixxelpoint 2023 v Novi Gorici je tudi letos nadaljeval s tradicijo inovativnosti in kreativnosti. Z razširitvijo na šest razstavišč je ponudil še bolj raznolik in bogat nabor intermedijskih umetniških del. Ocenjevalna komisija, v kateri so sodelovali dr. Peter Purg, Peter Tomaž Dobrila in mag. Petja Janžekovič, se je soočila z zahtevno nalogo ocenjevanja številnih izjemnih del, ki so bila predstavljena na festivalu.

Letošnji Pixxelpoint je ponovno združil različne umetniške prakse in pristope, pri čemer je vsako od šestih razstavišč ponudilo edinstven vpogled v sodobno intermedijsko umetniško sceno. Komisija je bila pri ocenjevanju še posebej pozorna na to, kako posamezna dela in instalacije komunicirajo s temo festivala, kako izkoriščajo prostor razstavišč in kako se povezujejo z občinstvom. Pri oceni festivala kot celote in posameznih avtorjev je komisija upoštevala kompleksnost, inovativnost in družbeno relevantnost predstavljenih del. Prizadevanja organizatorjev, da še dodatno razširijo domet festivala s šestimi razstavišči, so dodatno poudarila pomembnost Pixxelpointa kot enega izmed prepoznavnih festivalov s področja intermedijske umetnosti pri nas.

S svojim impresivnim seznamom umetnikov in umetnic je Pixxelpoint 2023 ponovno potrdil vlogo enega ključnih stičišč intermedijske umetnosti. Med sodelujočimi so bili priznani kolektiv Numen/For Use (Sven Jonke, Christoph Katzler in Nikola Radeljković), ki so ustvarili »Mrežo«, ki učinkovito raziskuje meje med umetnostjo, oblikovanjem in arhitekturo, kar obiskovalcem festivala Pixxelpoint 2023 omogoča nepozabno izkušnjo. Ta instalacija ne le vzbuja občutek eksistence v omreženem svetu, ampak tudi spodbuja razmislek o naši lastni mreži medsebojnih odnosov in vplivu, ki ga imamo drug na drugega v skupnih prostorih, zato je strokovna komisija mnenja, da si zasluži posebno omembo.

Nadalje so med sodelujočimi slovenski umetniki Tanja Vujinović, Matej Bizovičar, Boštjan Čadež in Barbara Jazbec, svoje delo predstavljajo tudi Nika Oblak & Primož Novak ter Ana Pečar in kolektiv Art Rebel 9.

Z mednarodne scene so festival obogatili italijanska umetnika Simone Bosco in Alessandro Lupi, skupina Interface Culture Linz v sestavi Danielius Marius Šermukšnis iz Litve, duo MAalex (Alex Fallica in Martina Pizzigoni) iz Italije, Ahmed Jamal in Simon Weckert iz Egipta in Nemčije, Linaá Pulido Barragán iz Kolumbije, Volkan Dinçer iz Turčije ter Iranca Vahid Qaderi in Razieh Kooshki.

Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici je prispevala dela študentov Luka Carlevarisa, Anastasije Kojić, Ane Logar, Tamare Taskove, Tamare Kostrevc, Lazara Mihajlovića in Miha Godeca, kar kaže na pomen festivala tudi za prihajajoče generacije umetnikov, hkrati pa je Pixxelpoint 2023 (ponovno) postavil visoka merila za intermedijsko umetnost in ponudil prostor za raznovrstne umetniške izraze, ki odsevajo trenutne trende in prihodnje smeri v umetnosti.

V okviru festivala, ki zastavlja vprašanja o ‘Življenju v (o)mrežju’, Barbara Jazbec s svojim delom ‘EERIE ME’, razstavljenim v Xcentru Nova Gorica, predstavlja sodoben in opazen prispevek ne samo na področju intermedijske umetnosti, temveč tudi v kontekstu širše umetniške prihodnosti. Ustvarjena v letih 2021–2022 v Linzu in Ogakiju, omenjena serija interaktivnih skulptur pomeni pravzaprav pionirski primer inovativne uporabe mešanih tehnik, ki presega tradicionalne meje med umetnostjo, tehnologijo in človeško izkušnjo.

Umetničino delo preizprašuje odnos med stvaritvijo in njenim ustvarjalcem skozi serijo bitij, ki utelešajo tako človeško kot nečloveško (robotizirano) podobo. Ta pristop odpira nove poti v razumevanju umetnosti in/ali tehnologije, ki prav zato presegajo zgolj funkcionalni vidik in segajo do globljih filozofskih razsežnosti. Barbarin značilen pristop k »hekanju« in spreminjanju igrač, ki postanejo bolj ali manj človeške, raziskuje ideje identitete, umetne inteligence in interakcije med človekom in tehnologijo. Delo je kompleksno in multipolarno v smislu uporabe različnih orodij in tehnik, vpletanje različnih elementov in struktur, vključevanje medijev ter ekstrapolacija posameznih ‘bitij’ v jukstapozicijo singularnosti fizičnega in medijev pa pripomore k ustvarjanju edinstvene, soodvisne in sestavljene entitete. Ta pristop omogoča enostavno uporabo tehnologije in vmesnikov, hkrati pa vzpodbuja kompleksno razmišljanje.

»EERIE ME« s svojimi bitji, ki “živijo” na podlagi interakcij z gledalci, poudarja pomembnost participatorne umetnosti v digitalni dobi. Umetnica s tem ne le postavlja gledalca v središče umetniškega procesa, temveč tudi raziskuje, kako lahko tehnologija služi kot sredstvo za ustvarjanje globljih in bolj osebnih umetniških izkušenj. Tozadevno je projekt tudi pomemben komentar na prihodnost tehnologije in človeško obsedenost z nesmrtnostjo. Jazbečeva raziskuje, na kak način nam lahko digitalne tehnologije obljubljajo novo vrsto nesmrtnosti, v kateri bi lahko bila naša zavest ohranjena na »vekomaj« in prenesena v nove, inovativne in morda prav zato tudi introvertirane oblike. Ta koncept ni aktualen le v kontekstu sodobnih tehnoloških umetniških raziskav, ampak odpira tudi vrata za etične in filozofske razprave o prihodnosti človeštva.

V slovenskem kontekstu delo predstavlja pomemben mejnik v razvoju intermedijske umetnosti, saj predstavlja načrten premik od tradicionalnih umetniških praks k bolj eksperimentalnim in tehnološko integriranim pristopom, vnaša dodatno svežino in inovativnost na slovensko intermedijsko umetniško sceno, hkrati pa odlično pozicionira Slovenijo tudi na mednarodnem področju sodobne intermedijske umetnosti.

»EERIE ME« je tako več kot le umetniško delo; gre za manifest o prihodnosti človeštva v sožitju s tehnologijo. Z umetniškimi robo-skulpturami in inovativno uporabo intermedijskih tehnik ne le razširja temelje nadaljnjega razvoja intermedijske umetnosti pri nas, ampak odpira nove možnosti za razumevanje in raziskovanje vse bolj kompleksnega odnosa med človekom in novimi tehnologijami ter predstavlja kreativen, samosvoj prispevek k umetniškemu izrazu in razpravi o prihodnosti človeštva kot taki.«