Filmsko gledališče 2023/24 – za abonma in izven
Varuhi formule (Čuvari formule, Srbija, Slovenija, Črna gora, Severna Makedonija, 2023, barvni, 120 min.)
Režija: Dragan Bjelogrlić
Scenarij: Vuk Ršumović, Ognjen Sviličić, Dragan Bjelogrlić (po knjižni predlogi Gorana Milasinovića)
Fotografija: Ivan Kostić
Montaža: Milena Predić
Glasba: Aleksandar Randjelović
Igrajo: Alexis Manenti (dr. Mate), Radivoje Bukvić (Dragoslav), Lionel Abelanski (dr. Jame), Jérémie Lahuerte (Schwarzenberg), Olivier Barthélémy (Derval), Predrag Manojlović – Miki (Pavle Savić), Draga Bjelogrlić (Leka Ranković), Anne Serra (Odet Dragi)
Produkcija: Cobra Film Department, Ton Film, Perfo Production, Bitter Frames Production, Film studio Skopje
Festivali, nagrade: Locarno 2023: nagrada zeleni leopard – najboljši film z okoljsko tematiko, nagrada občinstva Variety Piazza Grande; Sarajevo 2023: nagrada občinstva
Odziv občinstva: prijetno presenečen
Odziv kritike: pretežno naklonjen
Distributer: Fivia – Vojnik
Zgodba
Piše se oktober leta 1958. Hladna vojna med blokoma je na vrhuncu. Skupina mladih komunističnih znanstvenikov je izpostavljena smrtni dozi sevanja, potem ko so bili v stiku z visoko radioaktivnim uranom. Profesor Mathe jih pošlje v Pariz, kjer naj bi jim znali pomagati, saj se takrat v Jugoslaviji še niso soočili s tovrstnimi medicinskimi problemi. Profesor Mathe je prepričan, da so poskušali v Jugoslaviji izdelati lastno atomsko bombo. Tako predlaga radikalno, še nikoli preizkušeno zdravljenje s presaditvijo kostnega mozga. Nekateri med udeleženimi se prično spraševati, ali gre za poskuse na ljudeh, ki so jih pripravljeni žrtvovati, ali pa jim resnično hočejo pomagati.
Zanimivosti
Takrat, v času, ko se dogaja zgodba filma Čuvaji formule, torej v poznih petdesetih letih, je bila blokovska delitev in z njo sovraštvo ter nezaupanje med Vzhodom in Zahodom na vrhuncu. Zahod in zavezniki so z atomsko bombo končali drugo svetovno vojno. Po tej so svojo atomsko bombo kmalu izdelali tudi Rusi in vzhodni blok. In tako so bili maja 1958, ko so v Vinči zagnali eksperimentalni jedrski reaktor, vsi prepričani, da je tudi Jugoslavija hotela imeti svojo atomsko bombo. Nikoli se ne bo natančno vedelo, kaj so pravzaprav želeli doseči s tem reaktorjem, saj se je že oktobra tistega leta v Vinči zgodila huda nesreča. Šest srbskih znanstvenikov je bilo izpostavljenih smrtonosni količini sevanja. V Jugoslaviji jim zdravniki niso znali pomagati, zato so jih odpeljali v Francijo, v bolnišnico Fondation Curie. A tudi tam niso imeli prav veliko izbire, zato so se odločili za še nikoli preizkušen postopek presaditve kostnega mozga. A kje dobiti prostovoljce? Mladim srbskim znanstvenikom so ga darovali tisti Parižani, ki so jim bile bolj kot blokovske delitve pomembna človeška življenja in so bili pripravljeni za druge tvegati svoje življenje.
Cena vstopnice
Redna: 5,5 €
Znižana*: 4,5 €
*otroci, dijaki in študentje
Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si
Vstopnice lahko kupite na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica ali preko spletne prodaje.
Izjava avtorja
»Svet je bil takrat ideološko razdeljen. Bil je tudi ekonomsko razdeljen. A danes se zdi, da smo ponovno pred pragom nove vojne in novih delitev. Prepričan sem, da nas lahko rešita le humanost in sočutje do sočloveka. V tem filmskem delu sem se lotil premisleka, kako se lahko formula, namenjena uničenju in smrti, preobrazi v formulo, ki zagovarja življenje.«
Dragan Bjelogrlić, režiser in soscenarist
Režiser
Dragan Bjelogrlić se je rodil leta 1963 v kraju Opovo v Srbiji. S starši je naprej živel v Barandi, nato pa so se vsi skupaj preselili v Beograd, kjer je Dragan obiskoval šole. Že v srednji šoli se je za kratek čas pridružil dramski skupini Radio Beograd, a ga je takratni pedagog Bata Miladinović iz nje nagnal, saj je bil neposlušen. Ko je bil njegov oče na smrt bolan, Dragan pa je imel 18 let, ga je oče prosil, naj si izbere resen poklic. Zato se je Dragan po njegovi smrti odločil, da se za nekaj časa odpove igri in se raje vpiše na gradbeno šolo. A tam ni dolgo zdržal. Tako se je pri 21 letih vpisal na Fakulteto dramskih umetnosti in pet let kasneje diplomiral. Kot igralec je pričel nastopati že v drugi polovici sedemdesetih let, in sicer v nekaj televizijskih nanizankah, po letu 1981 pa tudi v profesionalni filmski produkciji. Konec osemdesetih let je nastopil v omnibusu Kako je propadel rokenrol (1989), eno prvih glavnih vlog pa je dobil v filmu Črni bombarder (Crni bomber, 1992) Darka Bajića. Dokončni prodor tudi v mednarodni areni mu je prinesel vojni film Lepe vasi lepo gorijo (Lepa sela lepo gore, 1996) Srdjana Dragojevića ter prav tako njegove Rane (1998). Večkrat je sodeloval tudi s slovenskimi režiserji in eno najbolj znanih tovrstnih sodelovanj predstavlja film Kajmak in marmelada (2003) Branka Djurića. Bjelogrlić je že v preteklosti pisal scenarije ter produciral različne filme in televizijske serije, leta 2010 pa je posnel svoj celovečerni prvenec Montevideo, bog te videl! (Montevideo, bog te video!, 2010). Čuvaji formule so njegov tretji celovečerni film.
