Komentar
»Toda Julie, igra jo Laure Calamyi, ki se je spomnimo iz serije Pokličite mojega agenta, je borka, ki se je odločila, da tokrat ne bo zaigrala v socialni drami, ampak da je njeno mesto v srhljivki. Julie bo poiskala rešitve v nemogočih položajih, namesto da bi žalovala nad problemi, ki so se zgrnili nadnjo. Elemente srhljivke v film vnaša predvsem glasba, pa tudi montaža in kadriranje. Petminutna zamuda zaradi gneče v prometu ali tradicionalnega otroškega jutranjega zavlačevanja je za Julie lahko usodna. Če zamudi, jo čaka odpoved. Julie zato nastopi kot nekakšen Jason Bourne ali Ethan Hunt iz Misije nemogoče. Toda z razliko, da je njena misija nemogoče zgolj preživeti v kapitalizmu. Zjutraj ali sredi noči vstane in se obleče z disciplino profesionalnega vojaka. Tudi film poteka v hitrem ritmu. Glavni junakinji komaj sledimo v njenem izčrpavajočem maratonskem sprintu skozi življenje in skozi Pariz, sicer mesto luči, ki pa je v Prezaposleni sivo, hladno in temačno. Toda pustite se presenetiti. Prezaposlena je napet film o izzivih vsakdanjega življenja, ki nam včasih ne pustijo predaha niti za hip.«

Urban Tarman, Gremo v kino – Program ARS

»Že prvi takti filma v gledalcu dvignejo nivo adrenalina, potem pa se začne v Juliejin družinski mehurček iz radia usipati še kaos zunanjega sveta: vsesplošne stavke po mestu hromijo promet in javno življenje. … A še vedno je to predvsem film o neizprosnem tempu sodobnega urbanega življenja, ki je na neki način tudi dejanski protagonist filma. Kljub temu, da o življenju glavne junakinje ne vemo skoraj ničesar, se z njo zlahka poistovetimo. Tudi če ne živimo v tako velikem mestu in nismo pod takšnim pritiskom kot ona, brez težav razumemo naglico, ki ji kroji dan. Razumemo utrujajočo, nenehno ponavljajočo se rutino vsakdanjika, razpetega med opravke na delovnem mestu in opravke doma. Razumemo pat pozicijo ženske, ki bi rada sebi zagotovila boljši položaj in svojima otrokoma lepše otroštvo ter se pri teh prizadevanjih lahko opre le na lastne resurse.«

Špela Barlič, Dnevnik

»Gravel kar najbolj izkoristi energijo svoje izjemne glavne igralke /…/ in ustvari dih jemajoče delo; človeško dramo, ki tako izvrstno zrcali sodobno resničnost in aktualna družbena vprašanja, da zlahka vzbudi našo empatijo. /…/ Režiser po celovečernem prvencu Nezlomljiva Aglaé /…/ v povsem drugačnem slogu potrjuje svoje zanimanje in dar za osvetljevanje družbenih tem prek zanimivih ženskih portretov, pa tudi spretnost ob preoblikovanju pomembnih vprašanj v prepričljive in razburljive filmske pustolovščine.«

Fabien Lemercier, Cineuropa

Izjava avtorja
»Prezaposlena je socialna drama, h kateri sem na neki način pristopil kot k srhljivki – vsakdanja dejanja so tista, ki postanejo vir napetosti. Tako je življenje glavne igralke, Julie, videti, kakor da bi se odvijalo zgolj na prehitevalnem pasu, ne zaradi tega, ker bi bila vohunka ali agentka Cie, pač pa preprosto zato, ker se kot mati samohranilka bori za boljše življenje ljubljenih oseb. /…/ Julie je bojevnica, junakinja, ki se zna prilagoditi, in v svojem boju ne izbira sredstev. Seveda pa ima tudi napake: včasih se na primer zdi, da je prav sama sebi največja sovražnica, medtem ko njena vztrajnost pogosto meji na trmoglavost. Je ženska več obrazov, hkrati je močna in krhka. /…/ Dogajanje filma sem umestil v čas splošne stavke, saj sem si želel pokazati, kako individualni in kolektivni boj potekata vzporedno. Želel sem, da bi gledalec na ta način spoznal, kako sta povezana, da pravzaprav pripovedujeta eno in isto zgodbo in da je eden posledica drugega. In želel sem, da bi se tudi v tem pogledu premislilo položaj Julie ter se ga še prav posebej izpostavilo: Julie namreč spada v kategorijo najranljivejših delavcev, tistih, za katere je stavka ali kakršnakoli druga oblika predstavniškega zastopanja njegovih interesov le privid, fatamorgana, nekaj, kar je praktično nedosegljivo. Na to nikoli ne bi smeli pozabiti!«

Éric Gravel, režiser in scenarist

Režiser
Éric Gravel se je rodil leta 1972 v kanadskem Verdunu. Filmsko režijo je študiral na Filmski šoli Mel-Hoppenheim, ki je delovala pod okriljem Univerze Concordia v Montrealu, in tu diplomiral leta 1994. Nekaj let po zaključenem šolanju se je Gravel preselil v Francijo, v Pariz, in se kmalu pridružil tamkajšnjim filmskim aktivistom, s katerimi je soosnoval Kino, združenje za filmsko preobrazbo družbe. V tem času je posnel številne kratke filme, med katerimi je največji uspeh dosegel kratkometražec Vodeni fant (Eau boy) iz leta 2007, saj je zanj prejel več festivalskih nagrad. Leta 2017 je dočakal celovečerni igrani prvenec, v katerem je pod naslovom Nezlomljiva Aglaé (Crash Test Aglaé) podal zgodbo o mladi ženski, ki je tako predana svojemu delu, da se mu ni pripravljena kar tako odreči. Prezaposlena (À plein temp) je njegov drugi celovečerni film.