Komentar
»Naša preteklost navsezadnje zmeraj sooblikuje našo sedanjost, tako kot sedanjost neizbežno soobstaja s preteklostjo. Režijska vizija Celine Song zares zasije in navduši predvsem takrat, ko kljub gledališkemu zastavku prepusti prostor tišini in komunikacijo razvija ob odsotnosti dialogov: s premiki, kretnjami, pogledi. Ko otroška prijatelja /…/ raziskujeta turistične znamenitosti New Yorka, v njuni telesni komunikaciji za trenutek uzremo odsev Wong Kar Waijeve klasike Razpoložena za ljubezen. A Pretekla življenja ni film o zamujenih priložnostih in neizživetih ljubeznih, temveč o Nori in njeni razpeti identiteti, v katero sta za zmeraj odtisnjena jezik in kultura, ki ju njen mož nikoli ne bo mogel povsem razumeti.«

Veronika Zakonjšek, Dnevnik

»Večplastno lepoto filma je težko izraziti drugače kot s pozivom, da si ga oglejte in se prepustite njegovemu opojnemu čaru. Če torej želite Pretekla življenja doživeti v njihovi najčistejši obliki, prenehajte z branjem in mi verjemite, da gre za izjemno delo, ki mu je usojeno živeti še dolgo po njegovi premieri v Sundanceu, kjer se je že vselil v srca svojega občinstva /…/.«

David Rooney, The Hollywood Reporter

»Celine Song je ustvarila neverjetno iskreno romantično dramo; film, ki je resnično edinstven, pa čeprav v spomin prikliče vsa mogoča dela, od Richarda Linklaterja do Wong Kar Waija in naprej proti Bežnim srečanjem Davida Leana. Pretekla življenja prekipevajo od potrpljenja, odpuščanja in nežne modrosti – lastnosti, ki so še toliko bolj čudežne, ker jih v sodobni družbi in njenih filmih skorajda ne najdemo več.«

Oliver Jones, Observer

»Film Pretekla življenja /…/ poskrbi, da njegove konvencije delujejo sveže, in eden od razlogov je nedvomno v tem, da nam vsaj toliko kot o resničnosti govori tudi o vsem tistem, kar si le sami predstavljamo, da smo. /…/ Njeno delo je tako zelo prežeto z empatijo, z odprtostjo in spoštljivostjo do drugega, da vam lahko na vprašanje, kaj mi je pri njem še najbolj všeč, odgovorim le tako – preprosto vse! Aluzije, simbolika, oblačila, preproste reči, kot so drobci noir ikonografije, ali rdeča luč, ki se blešči v luži – film ima tako spretne in domiselne mizascenske rešitve, da si želiš, da njegov urok ne bi nikoli popustil. Celine Song je preprosto ustvarila čudovito delo, najboljši celovečerni prvenec, odkar pomnim.«

Nick James, Sight and Sound

Izjava avtorice
»Nekoč sem se v baru v East Villageu znašla med svojo otroško ljubeznijo iz Koreje in svojim belim ameriškim možem. Nobeden od njiju ni znal jezika drugega in razen mene nista imela razloga, da bi se poznala. Sedela sem torej tam in prevajala, ko sem začutila, da se dogaja nekaj posebnega. Kot bi postala nekakšen portal ali most med njima … Opazila sem tudi, da nas ljudje v baru gledajo, saj smo bili res čuden trio. Ni bilo jasno, kdo je moj partner oziroma ali je v trojici sploh kakšen par. Videla sem, da so radovedni. Spomnim se, kako sem razmišljala: ‘Ali res želite vedeti, v kakšnem razmerju smo drug z drugim? Kaj pa če bi se dejansko potrudila in vam povedala?’ Mislim, da film govori o takšnem neulovljivem odnosu oziroma vezi, ki se včasih splete med dvema človekoma in je ni mogoče opredeliti. /…/ Drama v filmih /…/ pogosto izhaja iz tega, da se odrasli obnašajo kot otroci. Tu [v Preteklih življenjih] pa imamo trojico ljudi, ki se po najboljših močeh trudijo, da bi se vedli odraslo. Nihče od njih se ne prepira, nihče ne kriči. Napeto srečanje jim nekako uspe preživeti le s pomočjo ljubezni in medsebojnega spoštovanja, pri čemer se trudijo, da drug drugega ne bi prizadeli. /…/ Pomembno je, da Preteklih življenj ne razumemo kot zgodbe o iskanju partnerja. To je film o ljubezni. /…/ Govori o dveh moških, ki glavno junakinjo resnično poznata. In prav to se mi zdi najbolj romantično – mislim, da je bistvo vsake ljubezni v tem, da zares poznaš drugo osebo.«

Celine Song, režiserka in scenaristka

Režiserka
Celine Song se je rodila leta 1988 v Južni Koreji. Tu je preživela tudi prva otroška leta, ko jih je imela dvanajst, pa sta se starša odločila, da se skupaj preselijo v ZDA. Tu se je Song najprej vpisala na študij psihologije, kasneje pa je pridobila še diplomo iz dramskega pisanja. Tako je gledališče tudi postalo prva postaja na njeni poklicni poti. Leta 2019 je za eno izmed off-broadwayskih gledališč pričela pripravljati predstavo po lastnem besedilu, dramo z naslovom Endings (Zaključki), a je zaradi epidemije covida in posledičnega zaprtja družbe ni dokončala. Novembra 2020 je sledil zanimiv eksperiment: postavitev Galeba dramatika Čehova znotraj okolja računalniške igrice The Sims 4. Sledila je selitev na televizijo, kjer je kot ena izmed pisk sodelovala pri Amazonovi seriji Kolesje časa (The Wheel of Time), že takoj zatem pa je poprijela za delo pri svojem prvem celovečernem igranem filmu, dramediji Pretekla življenja.