Evropski art kino dan 2023

Pacifikcija (Pacifiction, Francija, Španija, Portugalska, Nemčija, 2022, 165 min.)

Atmosferični anti-triler katalonskega auteurja Alberta Serre prikliče sence kolonializma na Južnem Pacifiku.

Režija: Albert Serra
Fotografija: Artur Tort
Glasba: Marc Verdaguer, Joe Robinson
Igrajo: Benoît Magimel, Pahoa Mahagafanau, Marc Susini, Matahi Pambrun, Alexandre Melo, Sergi López, Monste Triola, Michael Vatour, Cécile Guilbert, Lluís Serrat, Mike Landscape
Festivali, nagrade: Cannes 2022, Peking 2022, Hongkong 2022, Toronto 2022, San Sebastian 2022, London 2022, New York 2022, Busan 2022, Tokio 2022
Distribucija: FIVIA – Vojnik
Žanr: drama

Zgodba
Tahiti, Francoska Polinezija. Francoski visoki komisar De Roller, možakar uglajenega vedenja in brezhibnih diplomatskih sposobnosti, elegantno krmari med vsemi družbenimi sloji in uživa v zadnjih tednih svojega mandata na Tahitiju. Svoj čas večinoma namenja pohajkovanju, obiskovanju nočnega kluba in druženju z domačini. Ko se njegovo bivanje v rajskem okolju počasi bliža koncu, pa ga novi dogodki začnejo navdajati z mešanimi občutki. Na otok prihaja vse več vojaškega osebja. Predstavniki lokalnega prebivalstva želijo od njega izvedeti, ali bo francoska vlada res nadaljevala izvajanje jedrskih poskusov. De Roller jih pomiri, a v sebi ve, da se podoba raja, v kateri je bival, počasi sesuva v prah. Uglajeni funkcionar se odpravi še na zadnji krog po kolonialnem ozemlju, ki ga je hkrati ljubil in sovražil.

Izjava avtorja
»Scenarij so navdihnili spomini Tarite Tériipaia, ki je bila deset let poročena z Marlonom Brandom. Spoznala sta se med snemanjem Upora na ladji Bounty (Mutiny on The Bounty, 1962), kjer je igrala eno glavnih vlog. V spominih govori o življenju z igralcem, pa tudi o svojem otroštvu. Izjemno zanimivi so se mi zdeli kontrasti, ki jih je opisala: med čistostjo svojega otroštva v Papeeteju in včasih toksično prisotnostjo Zahodnjakov; med tem nedotaknjenim rajem na Zemlji in prihodom hollywoodske snemalne ekipe. Razmerje med sanjsko podobo raja in stvarnostjo korupcije, pa tudi med resničnostjo in filmsko fikcijo, je bilo zame zelo navdihujoče. /…/ Snemati sodobni svet je nadvse vznemirljivo, vendar to počnem brez vsakršne ideologije, vnaprej oblikovanih idej ali želje po odpiranju kakršnega koli diskurza o obdobju. Zanimajo me le podobe. V tem primeru podobe paradiža, ob katerih se sprašujemo, ali gre za resnico ali zgolj privid; in ali niso morebitna obnovitev jedrskih poskusov, navzočnost francoskih inženirjev, korupcija in nepremičninske špekulacije v resnici prav nasprotje raja, nekakšno nadaljevanje kolonializma v 21. stoletju. /…/ Med snemanjem sem imel v mislih ameriške trilerje iz sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, kot sta Morilci in priče (The Parallax View) Alana J. Pakule in Cutterjev obračun (Cutter’s Way) Ivana Passerja: filme o paranoji, koncu sanj, izgubi nadzora ali samopodobe.«
Albert Serra

Komentarji
»Veličasten paranoidni triler. Mojstrovina.«
Jacques Mandelbaum, Le Monde

»Prevzemajoč film na meji med političnim trilerjem in poetičnim esejem, s sijajnim Benoîtom Magimelom v glavni vlogi.«
Benoit Basirico, Bande à part

Režiser
Albert Serra je rojen leta 1975 v Banyolesu v Španiji. Na Univerzi v Barceloni je študiral literaturo in zgodovino umetnosti. Leta 2006 je napisal, režiral in produciral film Čast vitezov, nato pa še Pesem ptic. V filmih La mort de Louis XIV in Roi Soleil je obravnaval življenje francoskega kralja Ludvika XIV.