u003cstrongu003eKomentarrnu003c/strongu003e»Andrina Mračnikar /…/ je s filmom u003cstrongu003eIzginjanjeu003c/strongu003e uspela v 100 minutah tudi največjemu laiku predstaviti bistvo problematike koroških Slovencev. Upal bi si trditi, da s tem presega vse dosedanje filme s to tematiko, zato bi ga morali vključiti v čim več šolskih in drugih podobnih programov. Film, ki najde ravnovesje med emocionalnim okvirjem ter sistematično in natančno analizo /…/.«rnrnMiha Veingerl, u003cemu003eEkranu003c/emu003ernrnu0026nbsp;rnrn»Solze v kinodvorani med projekcijo filma u003cstrongu003eIzginjanjeu003c/strongu003e Andrine Mračnikar: u003cemu003e‘To se me čisto zares dotakneu003c/emu003e,u003cemu003e’ u003c/emu003epove ženska med pogovorom z občinstvom po premieri v Gradcu. Zahlipa, nekdo jo poboža po hrbtu. Mikrofon potuje naprej. u003cemu003e‘Kot nemško govoreča Korošica se nisem zavedala, kako težka je zgodovina koroških Slovencevu003c/emu003e,u003cemu003e’ u003c/emu003ese zasliši nekaj vrst stran. Film je očitno dovolj pomemben, da bi sodil v učni načrt. S kristalno jasnim sporočilom in primernim jezikom za pošastno.«rnrnKatrin Fischer, u003cemu003eKleine Zeitungu003c/emu003ernrnu0026nbsp;rnrn»Kaj pomeni, če se jezik ne prenaša naprej? Če so ljudje že od zgodnjega otroštva diskriminirani na podlagi svoje identitete? Kako se je mogoče zoperstaviti? Andrina Mračnikar išče odgovore, izhajajoč iz družinskih spominov in s pomočjo osebne, dvojezične spremljevalne pripovedi. Poučno, ganljivo in nežno obtožujoče delo sega od zanimivih zgodb, ki razlagajo slovenska družinska imena, do prikaza brezbrižnega odnosa koroških politikov.«rnrnSabina Zeithammer, u003cemu003eFalter u003c/emu003ernrnu0026nbsp;rnrn»Zelo oseben filmski esej, poln ganljivih trenutkov. /…/ Njegov presenetljivi uspeh (nagrada občinstva na festivalu Diagonale!) dokazuje, da se tudi v Lužici zelo aktualna tema dotika večinske družbe in samih temeljev demokracije.«rnrnGrit Lemke, u003cemu003eFilmski festival v Cottbusuu003c/emu003ernrnu0026nbsp;rnrnu003cstrongu003eIzjava avtoricernu003c/strongu003e»Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno: moja družina, moj ‘materni jezik’, izguba družinskih članov, izguba jezika in izguba spomina. Vendar pa moji dokumentarci ne govorijo le o uporu, saj že sami po sebi predstavljajo vrsto upora: upirajo se pozabi in izrinjenosti. Ljudi in zgodbe rešujejo pred popolnim izbrisom. Vračajo jih v kolektivno zavest, kamor tudi sodijo. Ker so del avstrijske, evropske in svetovne zgodovine. /…/ Slovenski jezik je bil zame vedno zelo povezan z mojo babico. Z njo nisem mogla nikoli govoriti nemško, tudi če so bili v bližini ljudje, ki naju niso razumeli. Enako je danes z mojim sinom, ki je prišel na svet med ustvarjanjem filma: z njim ne bi mogla govoriti nemško, tudi če bi hotela. /…/ Politična in zgodovinska izhodišča se tako povezujejo z obletnico plebiscita – ko so nemška nacionalna združenja še posebej pogosto zakorakala na Koroško –, z babičino hišo ter z našo družinsko zgodbo, vse do mojega sina in prihodnjih generacij.«rnrnAndrina Mračnikar, režiserka in soscenaristkarnrnu0026nbsp;rnrnu003cstrongu003eRežiserkarnu003c/strongu003eAndrina Mračnikar se je rodila leta 1981 v avstrijskem Halleinu ter nato odraščala v Ljubljani, Celovcu in Hodišah. Na Dunaju je vpisala in dokončala študij umetnostne zgodovine, nato pa še filmske režije na ljubljanski AGRFT ter režije, scenaristike in dramaturgije na Dunajski filmski akademiji (razred Michaela Hanekeja in Walterja Wippersberga). Po številnih nagrajenih dokumentarcih je leta 2015 posnela celovečerni prvenec u003cstrongu003eMa folieu003c/strongu003e, ki je poleg drugih priznanj prejel nagrado prvi koraki (First Steps) in avstrijsko filmsko nagrado za najboljšo stransko igralko. Film u003cstrongu003eVerschwinden/Izginjanjeu003c/strongu003e je po kratkometražcu u003cstrongu003eAndri 1924–1944u003c/strongu003e (2003) in dokumentarnem celovečercu u003cstrongu003eKorošec govori nemškou003c/strongu003e (Der Kärntner spricht Deutsch, 2006) tretji del avtoričine trilogije o zgodovini in prihodnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem.