Filmska sezona 2022/23

Illyricvm (Illyricvm, Hrvaška, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Italija, Slovenija, 2022, 95 min.)

Hrvaški režiser nam skozi oči mladega Ilira prikaže neusmiljen arhaični svet, ki nam je bliže, kot bi pričakovali. Vrača nas v leto 37 pr. n. št., v čas pred panonsko vstajo in njenim zatrtjem, ki bo Ilire “dokončno potisnilo z odra zgodovine”.

Režija: Simon Bogojević Narath
Scenarij: Simon Bogojević Narath, Saša Podgorelec
Fotografija: Aleksandar Kavić
Montaža: Damir Čučić
Glasba: Mirko Jankov
Zvok: Julij Zornik
Scenografija: Giorgio Barullo
Kostumografija: Zjena Glamočanin
Igrajo: Filip Križan, Ylber Bardhi, Robert Prebil, Adrian Pezdirc, Ilir Prapashtica, Ana Takač, Franjo Dijak, Alan Katić, Jasmin Telalović, Siniša Labrović, Labeat Bytyçi, Edi Čelić, Elvis Bošnjak
Festivali, nagrade: Pulj (svetovna premiera, zlata arena za najboljšo masko); Sarajevo; Split; Festival slovenskega filma Portorož; Festival neodvisnega filma Bahia (najboljši igrani celovečerec); Cottbus; Torino
Distribucija: FIVIA – Vojnik
Žanr: zgodovinska drama

Zgodba
Leta 37 pred našim štetjem mladega Liburna, pastirja Volsusa rekrutira rimska enota. Ta carinska odprava po ozemlju današnje Hrvaške pobira davke, kar povzroča negodovanja med domnevno pokorjenimi ilirskimi plemeni Desidiatov, Delmatov in Japodov. Centurion Decimus Fabius svojim ljudem priskrbi zatočišče v kastrumu na planjavi, kjer pa jih začnejo pestiti mrzlica, dezerterstvo in splošno malodušje. So se sploh sposobni ubraniti v spopadu, če bo do tega prišlo?

Izjava avtorja
»Osebna strast ter zanimanje za zgodovino, arheologijo, genetiko in antropologijo sta me spodbudila k razmisleku o lastni identiteti, pa tudi o identiteti širše skupnosti, ki ji pripadam. Film je nastal iz radovednosti: v čem se razlikujemo od ljudi, ki so naseljevali balkanski prostor pred dvema tisočletjema, in v čem smo jim podobni? Koliko njihove miselnosti in kulture smo podedovali – če sploh kaj? Skušal sem obuditi naše (po vsem sodeč) sorodnike: njihove strahove, upe, sovraštva in ljubezni. Namen filma je gledalcu ponuditi izkušnjo potovanja skozi čas; omogočiti mu skoraj dokumentaren vpogled v zgodovinsko, civilizacijsko in kulturno oddaljene posameznike in skupnosti, ki pa so nam geografsko in občečloveško blizu. /…/ Že od vsega začetka je bilo jasno, da nočemo posneti fantazijskega akcijskega spektakla, ampak smo se namesto tega odločili za naturalističen pristop in ustvarili zgodovinsko dramo nekoliko počasnejšega tempa, utemeljeno na znanstvenih dejstvih. /…/ Glede na to, da smo bili prvi, ki smo se lotili filma o Ilirih v kontekstu popkulture – in to ne samo na Hrvaškem, ampak na vsem svetu –, smo skušali obdobje poustvariti karseda natančno in verodostojno. /…/ Ključno vlogo je odigral akademik Ranko Matasović, ki je z znanstveno metodo rekonstruiral ilirski jezik, v katerem govorijo naši liki.«
Simon Bogojević Narath

Komentar
»To je prvi film z dialogi v ilirščini, starodavnem jeziku, ki ga nihče več ne govori in o katerem vemo zelo malo, saj nimamo ohranjenih besedil. Posnetih je bilo seveda več filmov, v katerih so igralci govorili v izumrlih jezikih. Spomnimo se na primer Kristusovega pasijona (The Passion of the Christ) Mela Gibsona, kjer se pogovarjajo v aramejščini in latinščini, pa filmov in serij, v katerih lahko slišimo povsem izmišljene jezike, recimo klingonščino. Nisem pa še videl filma, posnetega v jeziku, ki je zares obstajal, a imamo o njem premalo podatkov, da bi lahko zanesljivo vedeli, kakšno besedišče in slovnico je imel. Ilirščina, ki jo govorijo v našem filmu, je tako v nekem smislu na pol poti med aramejščino in klingonščino. /…/ Je plod domišljije in intuicije, vendar ima svojo slovnico, ki so jo igralci izvrstno osvojili. /…/ Slovnica je preprosta, nekakšna mešanica med indoevropščino in albanščino, prav tako pa tudi besedišče, ki sem ga rekonstruiral za potrebe dialoga.«
Ranko Matasović, indoevropeist in splošni jezikoslovec