Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica

T: + 386 5 335 40 10

Group 10708
20. 10. / Petek / 20:15

ASTEROID CITY (2023)

Mala dvorana
20. 10. / Petek / 20:15

ASTEROID CITY (2023)

Mala dvorana
Filmsko gledališče 2023/24 – za abonma in izven

 

Asteroid City (Asteroid City, ZDA, Španija, 2023, barvni, 144 min.)

 

Režija: Wes Anderson
Scenarij: Wes Anderson
Fotografija: Robert Yeoman
Montaža: Barney Pilling
Glasba: Alexandre Desplat
Igrajo: Jason Schwartzman (Augie Steenback), Scarlett Johansson (Midge Campbell), Tom Hanks (Stanley Zak), Jeffrey Wright (general Gibson), Tilda Swinton (dr. Hickenlooper), Bryn Cranston (TV voditelj), Edward Norton (Conred Earp), Adrien Brody (Schubert Green), Liev Schreiber (J. J. Kellogg), Hope Davis (Sandy Borden), Stephen Park (Roger Cho), Rupert Friend (Montana), Maya Hawke (June), Steve Carell (upravnik hotela), Matt Dillon (mehanik), Willem Dafoe (Saltzburg Keitel), Margot Robbie (igralka/žena), Jake Ryan (Woodrow), Jeff Goldblum (vesoljec)
Produkcija: Focus Features, Indian Paintbrush, American Empirical Pictures, Studio Babelsberg
Festivali, nagrade: Cannes 2023; Sydney 2023; Auckland 2023 [film je šele pričel svetovno festivalsko-distribucijsko pot]
Odziv občinstva: povečini razneženo navdušenje, a tu in tam tudi redki in osamljeni kritiški komentarji
Odziv kritike: skoraj soglasno priznanje odličnosti
Distribucija: Karantanija Cinemas

 

Zgodba
Piše se leto 1955. Uspešni dramatik se po ženini smrti odpravi v majhno ameriško mestece v srcu države, Asteroid City, ki premore natanko 87 prebivalcev. Tu sta največji znamenitosti velikanski meteoritski krater in astronomski observatorij v njegovi bližini. Izkaže se, da je dramatikova družina prispela v mesto prav na tisti konec tedna, ko se tu, kot veleva tradicija, zberejo mladi zvezdoslovci, dijaki, ter članom in občinstvu predstavijo svoje najnovejše znanstvene izume in inovacije, nato pa okronajo zmagovalce tega srečanja. A tokrat ne gre vse po načrtih, saj slavje spektakularno prekine nepričakovani obiskovalec … Medtem pa junaki zgoraj opisane zgodbe, postavljene v izmišljeno puščavsko mesto, v New Yorku pripravljajo gledališko predstavo z naslovom Asteroid City …

 

 

Zanimivosti
Nobenega dvoma ni, da dela Wesa Andersona še zdaleč ne prinašajo tako izbrušenega, rigoroznega in na samo bistvo zvedenega sloga ter tako dosledne in premišljene avtorske poetike kot na primer dela kakega Johna Cassavetesa. Prav tako bomo v njih zaman iskali tisto tako brezkompromisno in neizprosno seciranje sodobne ameriške družbe ter hladno, skoraj klinično, a vedno in do konca iskreno raziskovanje njenih najglobljih travm, kakršna nam prinašajo dela Gusa van Santa. Tudi skoraj inflacijsko kopičenje zvezdniških imen v igralski zasedbi njegovih filmov naj ne bi prinašalo nič dobrega, kakor menijo nekateri. Pa vendar Andersonovim delom nikakor ne moremo očitati plehkosti, površnosti in samovšečnosti, kakor bi si želeli nekateri. Nesporno dejstvo namreč je, da imamo opraviti z enim najbolj svojskih, izvirnih in osupljivo doslednih avtorskih opusov, v katerem kraljujeta skoraj pikolovska mizanscena z geometrijsko simetričnimi kompozicijami in do milimetra premišljenimi vožnjami kamere ter zasedba igralskih vlog, kakršne v sodobnem filmu skorajda ne vidimo. Toliko izjemnih prvokategornih hollywoodskih igralcev pod svojimi projekti ne zbere nihče, niti največje in najdražje hollywoodske produkcije. In pred Andersonovo kamero, samo in zgolj pred to, so se danes pripravljene celo znova sleči in razkazati v vseh svoji naravni lepoti.

Priporočen film za mlade 15+

 

Cena vstopnice
Redna: 5,5 €
Znižana*: 4,5 €
*otroci, dijaki in študentje

 

 

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

 

 

Vstopnice lahko kupite na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica ali preko spletne prodaje.

Komentar
»Film Asteroid City je v Cannesu požel veliko naklonjenih kritik, razočaran pa sem bil nad odklonilnimi komentarji recenzentov, ki jih spoštujem. Mnogi izmed njih so se odločili za najbolj očitno linijo kritike (režiserjeva značilna ekscentričnost, preveč zvezdnikov, pretirana izumetničenost), ne da bi se poglobili v razlikovalne lastnosti filma. Nasprotno sam menim, da gre za eno najboljših Andersonovih del do zdaj.«

David Bordwell, Observations on Film Art

 

»Wes Anderson se priložnostnemu opazovalcu morda zdi kot nekdo, ki bodisi noče brati kritik svojih filmov ali pa jim do absurdnosti dobesedno verjame. Tiste pikolovske mizanscene, simetrične kompozicije in natančne vožnje kamere, ki so postale predmet viralnih videov in hudomušnih memov, ne bodo kar tako izginile. Medtem ko drugi režiserji svojim kritikom odgovarjajo z iskanjem novih tem in pristopov, Anderson, tako kot pred njim Federico Fellini, samo še bolj odločno vztraja pri svojih slogovnih posebnostih. Kolegica Alison Willmore je njegovo predhodno delo, Francosko depešo, (pravilno) označila za ‘najbolj andersonovski film, kar jih je Wes Anderson kadarkoli posnel’. Verjetno bi lahko enako trdili za vsak novi Andersonov film, zagotovo pa to velja tudi za čudoviti Asteroid City. /…/ Drznost in lepota pričujočega dela izhajata iz načina, kako misterije človeškega srca povezuje s skrivnostmi znanosti in vesolja. /…/ Za norostjo Wesa Andersona se je vedno skrivala metoda, toda Asteroid City nas spomni, da se tudi za njegovo metodo skriva norost. In prav zaradi tega je tako velik umetnik.«

Bilge Ebiri, Vulture

 

»Film, ki se začne kot ‘le še ena’ brezhibna komedija Wesa Andersona, nazadnje postane njegovo najbolj kozmično in radikalno delo. /…/ To je film, ki ti počasi, resnično počasi leze pod kožo; sprva te celo zavaja, saj si kot gledalec hitro ustvariš vtis, da gre pri delu le za razpršeno zbirko nepovezanih drobnih detajlov in skečev. /…/ In vse v njem gravitira okrog značilno andersonovske ideje, da je dejstvo, ali nam bo uspelo doseči tako želeni notranji mir, v prvi vrsti in predvsem odvisno od tega, ali bomo znali prevzeti nadzor nad celotno množico dejavnikov, ki ga tvorijo, pogojujejo in ki jih nikoli ne zmoremo povsem doumeti. /…/ Če lahko rečemo, da vsi Andersonovi filmi temeljijo na napetosti med redom in kaosom, med negotovostjo in dvomom, pa je prav Asteroid City prvi, ki to napetost vzame za osrednjo temo, razmišljanja o njej pa še največkrat izrazi skozi tisto trenje, ki se poraja iz njegovega mizanscenskega pristopa, zanj tako značilnega vzporejanja različnih ravni znotrajfilmske realnosti. In čeprav mu nekateri zaradi tega očitajo samopašni in samozadovoljni formalizem, pa bodo morali vsi, ki bodo s filmom vztrajali do konca, ko nam Anderson poda tisti nepričakovani in tako presunljivo lepi trenutek, znotraj katerega doseže nekakšno ravnovesje med temi nasprotujočimi si silami /…/, preprosto priznati, da takrat, v tistem trenutku vsa očitana izumetničenost njegovega dela preprosto izgine, izpuhti.«

David Ehrlich, IndieWire

 

Izjava avtorja
»Ko sem sam začel razmišljati, da bi rad snemal filme, se je gledalo filme, kot sta Boter in Taksist, ter dela Briana De Palme. To so bili takrat trendovski avtorji in filmi. A če sem povsem iskren, so nas intimno še veliko bolj privlačili ustvarjalci kot na primer Marlon Brando, James Dean, Montgomery Clift in Elia Kazan … Ti so v nasprotju z intelektualistično usmerjenimi avtorji in deli zagovarjali in promovirali čustva tistega filmskega obdobja ter njegovo še vedno močno povezavo z gledališčem. Vse se je morda začelo z delom Tramvaj Poželenje. Tennessee Williams je bil pomemben glas teh nemirnih in ranjenih likov. /…/ In tako sem se odločil, da bi tudi sam rad posnel ‘gledališki film’. /…/ Druga stvar, o kateri smo se pogovarjali, pa je bila, da bi naredili nekaj v stilu Sama Sheparda. /…/ Rad imam Sama Sheparda, vedno sem ga imel rad. Z Ownom [Wilsonom] sva bila pred snemanjem prvega skupnega filma naravnost obsedena z njim. Spomnim se, da sem bral, kako je govoril o moških, ki so se vrnili iz druge svetovne vojne in niso bili nikoli več takšni kot prej; o tistih nasilnih in zlomljenih očetih. /…/ Američani so odšli v vojno in se vrnili poškodovani. Ranjeni, obupani in izgubljeni ter v nasprotju s podobo podeželskega kluba, ki jo je skušala vzdrževati država. /…/ In morda so prav smrti bližnjih največji mejniki v naših življenjih. Tudi o tem govorijo moji filmi, vsaj mislim, da je tako. O kozmični sili vseh tistih, ki smo jih izgubili.«

Wes Anderson, režiser in scenarist

 

Režiser
Wes Anderson se je rodil leta 1969 v teksaškem Houstonu. Že kot otrok je z bratoma snemal filme na superosmičko in prirejal šolske predstave. Andersonova starša sta se ločila, ko mu je bilo osem let. Dogodek, ki ga je poimenoval ‘najbolj odločilen trenutek mojega odraščanja’, je kasneje obdelal v filmu Veličastni Tenenbaumovi (The Royal Tenenbaums, 2001). Kot najstnik je obiskoval zasebno šolo v Houstonu, ki je leta 1998 postala prizorišče njegovega drugega celovečerca, kultnega Rushmora. Na teksaški univerzi v Austinu, kjer je študiral filozofijo, se je spoprijateljil z Ownom Wilsonom. Ta je – poleg Billa Murrayja, Jasona Schwartzmana, Anjelice Huston, Willema Dafoeja, Seymourja Cassela in drugih – kasneje postal eno stalnih imen na spisku Andersonove ekipe sodelavcev. Z Wilsonom sta še kot študenta napisala scenarij, po katerem je mladi režiser najprej posnel kratkometražec, ki ga je leta 1996 razvil v svoj prvi celovečerec, film z naslovom Bottle Rocket. Delo je doživelo komercialni neuspeh, a pritegnilo veliko zanimanje kritikov. Med svojih deset najljubših filmov devetdesetih ga je kasneje uvrstil sam Martin Scorsese. Režiserjev četrti celovečerec, Življenje pod vodo (The Life Aquatic with Steve Zissou, 2004), je nastal kot plod avtorjeve otroške fascinacije nad legendarnim oceanografom in pustolovcem Jacquesom Cousteaujem. Leta 2007 se je Anderson odpravil v Indijo, da bi posnel Darjeeling Limited (The Darjeeling Limited), komedijo o duhovnem popotovanju treh odtujenih bratov, posvečeno Satyajitu Rayu. Sledila je priredba romana Roalda Dahla Čudoviti lisjak (Fantastic Mr. Fox), posneta v tehniki stop-motion animacije, z Georgeem Clooneyjem in Meryl Streep v glasovnih vlogah lisičjih zakoncev v krizi. Film je bil leta 2009 nominiran za oskarja v kategoriji najboljši animirani celovečerec. Režiserjev naslednji film, Kraljestvo vzhajajoče lune (Moonrise Kingdom), nostalgična glasbena pravljica o brstenju prve ljubezni, je kmalu postal ena njegovih največjih blagajniških uspešnic, leta 2012 pa je celo pri nas, v ljubljanskem Kinodvoru, zasedel prvo mesto po gledanosti. Sledil je nostalgični Grand Budapest Hotel (The Grand Budapest Hotel, 2014), posnet po navdihu klasičnih hollywoodskih komedij iz tridesetih let in spominih dunajskega pisatelja Stefana Zweiga. Nato se je Anderson znova vrnil k animacijski tehniki stop-motion in posnel delo Otok psov (Isle of Dogs, 2018). Z dosedanjim opusom, ki obsega deset celovečernih filmov, se je dodobra uveljavil kot eno najizvirnejših imen v sodobni pokrajini ameriškega filma in hkrati kot eden najvplivnejših ustvarjalcev svoje generacije. Kot velik ljubitelj filma, gledališča in literature je v svojih delih prepletal elemente in vplive številnih avtorjev, od velikanov filmske režije, kot so Orson Welles, François Truffaut in Martin Scorsese, do pisateljev in dramatikov, kot sta na primer J. D. Salinger in Tennessee Williams. Tako je izoblikoval resnično svojski in prepoznavni slog, edinstveni preplet visoko stilizirane estetike, ekscentričnega in absurdnega humorja ter toplega in iskrenega humanizma, ter v svojih delih kot eden izjemno redkih dosegel skoraj popoln spoj sloga in vsebine.

Mogoče vas zanima tudi …

Skip to content