Nagrado festivala Pixxelpoint prejme dvojec Andrej Štular in Janez Grošelj

Letošnji mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint prinaša nagrado, ki je bila podeljena najboljšemu intermedijskemu delu/umetniku za inovativen pristop k sodobnim oblikam transdisciplinarnih umetniških projektov na presečišču znanosti, umetnosti in tehnologije. Za nagrado umetnik oz. umetniška skupina dobi možnost samostojne razstave v Mestni galeriji Nova Gorica v eni od naslednjih razstavnih sezon z razstavnim katalogom in razstavnino. Temeljni namen nagrade je spodbujanje intermedijske produkcije v Sloveniji in omogočanje predstavitev novodobnih umetniških smeri slovenski javnosti onkraj konvencionalnih okvirjev.

Razstavljena dela je ocenila komisija v sestavi: Peter Tomaž Dobrila (KID Kibla, producent in intermedijski umetnik), dr. Peter Purg (izredni profesor, v. d. dekana na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in intermedijski umetnik) in mag. Petja Janžekovič (Artists&Poor’s, filozof in intermedijski producent). Svojo oceno so utemeljili takole:

“Festival Pixxelpoint, ki je potekal med 10. in 26. novembrom 2022 v Novi Gorici, je ponovno postregel s prijetnimi in inovativnimi presenečenji. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali dr. Peter Purg, Peter Tomaž Dobrila in mag. Petja Janžekovič je tako imela težko delo, saj je med sodelujočimi 32 umetniki in skupinami izstopalo več umetniških del in instalacij, ki bi si gotovo zaslužile nagrado. A ker je seveda nagrajenec lahko le eden, se je komisija odločila, da festival in spremljevalne razstave, postavljene na treh lokacijah, oceni dvoznačno: najprej kot festivalsko celoto, nato pa še na podlagi predstavljenih avtorjev in njihovih del.

Pixxelpoint 2022 z naslovom Zaupanje & tveganje je letos potekal pod kuratorstvom Nine Jeza, ki se po obdobju MFRU-ja (2013–2015) in Kiblixa (2015–2018) tokrat z izborom in predvsem konceptualno vrača, kot je zapisala v predstavitvi, »h koreninam: omogočiti nujni temelj za prevetritev družbene odgovornosti, ki jo nenazadnje na svojih ramenih nosi prav vsak izmed nas.« Festival, ki je konglomerat umetniških del, instalacij, performansov in kreativnih delavnic, je senzibilno vpet v družbeno okolje vključenih umetniških prostorov ter z močjo sporočilnosti umetnosti gotovo predstavlja zanimivo nadaljevanje sicer že tradicionalnega (letos je na sporedu že 23. izvedba) interdisciplinarnega medijskega festivala. Na treh lokacijah se predstavlja 32 umetnikov oziroma umetniških skupin, ki skupno noto iščejo v dojemanju preteklosti in sedanjosti, torej v formiranju komplementarnega odgovora na vprašanje, ki je danes – po obdobju pandemije in med še trajajočo vojno v ne-posredni soseščini – postalo izrazito aktualno: kako preseči tveganje zatona »svobodnega« sveta, ki ga pač nujno vežemo na čisto človeško zaupanje?

Sodelujoči umetniki odgovore iščejo v najrazličnejših smereh: od klasičnega recikliranja do ponovne uporabe, od večplastnih disonanc do postopnih kulminacij, od nevrofiziologije do empatije, od intimnosti do kolektivnosti, od metaforičnosti do uzurpacije, od kalejdoskopije do kakofonije ter od simbolizma do realnosti. Postavitve na vseh treh lokacijah so prepričljive, sodobne, boleče razkrivajoče in hkrati polne optimizma, če smemo tako reči – svet, v katerem s(m)o se znašli, gotovo ni več daleč od panoptičnega kubrickovskega post-univerzuma, v katerem smo pod nadzorom vsi in vse, čeprav nas skušajo tozadevni Vodje prepričati, da smo z neoliberalizmom in demokracijo »končno« ujeli svež veter in zajadrali univerzalni osvoboditvi naproti.

Ocenjevalna komisija je, kot rečeno, sprejela konsenzualno odločitev in se na podlagi videnega odločila, da nagrado podeli dvojcu Andrej Štular in Janez Grošelj, sicer članoma Svetlobne gverile. Prevladalo je mnenje, da sta omenjena avtorja med predstavljenimi deli najbolj prepričljiva tako v konceptu kot tudi izvedbi, pa četudi ne gre za kompleksno računalniško in s tem izrazito inovativno intermedijsko ali novomedijsko umetnost. Konceptualno je delo povezano z zgodovino gledališča senc, ki obstaja v različnih kulturah od Azije do Balkana in ki ga umetniška socializacija vsakič predstavlja in adaptira za lokalno uporabo. V primeru instalacije Mesto – skica sta avtorja zasnovala »celostni prostorski ambient s številnimi detajli, kamor se med statične podobe vrinja niz gibljivih elementov in vsakovrstnih strojnih mehanizmov, ki gledalcu s svetlobo, sencami in zvokom pričarajo dinamično kakofonijo sodobnega mesta.« Že omenjeno »gledališče senc« je dopolnjeno še z arte-povera navdihnjenim delom, ki dovolj subtilno so-postavlja senčni ready-made orodni zapis UTOPIA na levi ter veduto mesta na desni, ki jo tako zvezno kot bliskoma ob osvetlujejo (ali pa osenčujejo) reciklirani »LOW-FI« elektronski elementi.

Ocenjevalna komisija je tako mnenja, da bi bila lahko samostojna produkcija Andreja Štularja in Janeza Grošlja v Mestni galeriji Nova Gorica odlična priložnost, da samostojno produkcijo dodatno nadgradita s še globljimi raziskovalno-tehnološkimi intermedijskimi raziskovanji, kar bi jima omenjeni prostor vsekakor omogočil. Avtorjema ob tej priložnosti tudi čestitamo za vizualno zares dovršeno in prostorsko odlično vzpostavljeno ready-made instalacijo, ki bo – kakor smo prepričani – v samostojni obliki in celostnem pristopu ter zapolnitvi fantastičnega krožnega ambienta MG Nova Gorica navdušila bodoče obiskovalce.“