Filmska sezona 2025/2026

Zrcala, št. 3 (Miroirs no. 3, Nemčija, 2025, 86 min.)

Christian Petzold (Phoenix, Rdeče nebo) znova raziskuje teme izgube, spomina in identitete, tokrat v skrivnostni družinski psihodrami, sodobni pravljici za odrasle, v kateri skušata dve ženski znova sestaviti drobce svojih razbitih življenj.

Režija in scenarij: Christian Petzold

Fotografija: Hans Fromm

Montaža: Bettina Böhler

Igrajo: Paula Beer, Barbara Auer, Enno Trebs, Matthias Brandt

Festivali, nagrade: Cannes (sekcija Štirinajst dni režiserjev); Toronto; New York

Distribucija: Demiurg

Žanr: psihodrama

Zgodba

Med vikend izletom na podeželje Laura, študentka klavirja iz Berlina, čudežno preživi prometno nesrečo. Nepoškodovano, toda globoko pretreseno, jo k sebi vzame domačinka, ki je videla nesrečo, in zanjo skrbi z materinsko predanostjo. Njen mož in odrasli sin sta do Laure sprva zadržana, toda vsi štirje vzpostavijo nekakšno družinsko rutino in preživijo nekaj srečnih dni. Toda kmalu ne morejo več bežati pred svojo preteklostjo in Laura se mora spopasti s svojim življenjem.

Izjava avtorja

»Ko pišem scenarij za film, si vedno skušam predstavljati, da gre za sanje enega od glavnih junakov. Pri Phoenixu sem si zamišljal, da Nelly v Auschwitzu sanja o življenju, v katerem ni ran, ki jih je za vedno pustil holokavst; sanja o tem, da bi znova našla izgubljeni čas. Tokrat pa sem si predstavljal, da se mlada študentka klavirja med igranjem Ravelove skladbe Zrcala, št. 3 poda na domišljijsko potovanje k družini, kjer bi lahko bila srečna. Podnaslov skladbe je Čoln na oceanu. Ob poslušanju te glasbe razumemo, da je nevihta in da bi čoln lahko potonil. Podobno kot je s smrtjo hčerke potonila družina v filmu – razbitine zdaj plavajo na površini oceana, trije preživeli pa skušajo iz njih narediti splav. To je zgodba filma. Trije brodolomci plavajo drug proti drugemu in se trudijo povezati dele, da bi naredili splav in dosegli obalo. /…/ Morda pa vsi filmi v svojem bistvu pripovedujejo o ljudeh, ki skušajo iz razbitin zgraditi splav. Filmi pravzaprav govorijo o tem, kako preživeti. Ne o tem, kako živimo, ampak kako preživimo.«

Christian Petzold

Komentar

»Lahko povemo, da nihče, prav nihče ne snema filmov tako kot Petzold. Tako kot Ravelova skladba, po kateri ima film naslov, je tudi to delo spevno, melodično in skrivnostno. Zadržana in skrivnostna Beer tudi tokrat z režiserjem vzpostavi vez, ki presega zgolj profesionalno sodelovanje. S svojo zadržano, a izrazito telesno govorico in mimiko poskrbi, da film pluje po poti, ki jo je Petzold začrtal s skoraj matematično eleganco.«

David Jenkins, Little White Lies