Centro culturale Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica

T: + 386 5 335 40 10

Group 10708
17. 3. / Venerdì / 20:15

VZPOREDNI MATERI (2021)

Mala dvorana
17. 3. / Venerdì / 20:15

VZPOREDNI MATERI (2021)

Mala dvorana
Filmsko gledališče 2022/23 – za abonma in izven

 

Vzporedni materi (Madres paralelas, Španija, 2021, barvni, 123 min.)

 

Režija: Pedro Almodóvar
Scenarij: Pedro Almodóvar
Fotografija: José Luis Alcaine
Montaža: Teresa Font
Glasba: Alberto Iglesias
Igrajo: Penélope Cruz (Janis), Aitana Sánchez-Gijón (Teresa), Israel Elejalde (Arturo), Milena Smit (Ana), Rossy de Palma (Elena), Julieta Serrano (Brigida), Daniela Santiago (manekenka)
Produkcija: El Deseo, Pathé, Radio Televisión Española, Remotamente Films, Sony Pictures Entertainment
Festivali, nagrade: Benetke 2021: nagrada pokal Volpi za najboljšo igralko; Key West 2021: nagrada žirije za najboljši igrani film; Fotogramas de Plata 2022: nagrada fotogramas de plata za najboljšo filmsko igralko, nagrada občinstva za najboljši film v španskem jeziku; San Diego 2022: nagrada SDFCS za najboljšo igralko; Palm Springs 2022: nagrada za najboljšo igralko; in številne druge
Distribucija: Cinemania Group
Odziv občinstva: povečini izrazito navdušen
Odziv kritike: soglasno priznanje odličnosti

 

Zgodba
Ženski v pričakovanju poroda si delita bolniško sobo. Obe sta samski in obe sta zanosili po naključju. Janis, fotografinja srednjih let, se nestrpno veseli otroka, odraščajoča Ana, ki zanositev obžaluje, pa je prestrašena in travmatizirana. Še posebej, ker dvomi, da ji bo njena mama, ambiciozna igralka, pri tem pomembnem življenjskem dogodku v pomoč. Janis v želji, da bi jo opogumila, načne pogovor in med bodočima mamicama se hitro splete tesna vez. Novo prijateljstvo usodno zaznamuje njuni življenji: Ani pomaga pri soočanju z negotovo prihodnostjo, Janis pa pri predelovanju težavne družinske preteklosti.

 

 

Zanimivosti
Čeprav je tudi naslov zadnjega Almodóvarjevega dela, celovečerca Vzporedni materi, izrazito almodóvarski, je ta španski cineast v njem prvič izvedel zanj resnično presenetljivi odmik od njegovih klasičnih vsebinskih preokupacij. Namreč, če so bile njegove dosedanje teme skoraj izključno in izrazito intimne, vezane na svet, v katerem je odraščal in se formiral tako kot posameznik kakor tudi kot umetnik, pa naj so bili to spomini na odraščanje, šolanje, izrazito žensko okolje njegovih mladostniških let ali pa vezani na nekonvencionalno spolnost, je tokrat sploh prvič v svoje delo vključil širši družbeni fenomen oziroma problem: z zaključkom delo Vzporedni materi postane svojski poklon žrtvam Francovega fašističnega režima. Daleč je sicer še od tega, da bi se Almodóvar spustil v neposredno kritično konfrontacijo s Francovim režimom, vendar je že samo to za njegov opus velikanska novost.

Cena vstopnice
Redna: 5 €
Znižana*: 4 €
*otroci, dijaki in študetje

 

 

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

 

 

Vstopnice lahko kupite na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica ali preko spletne prodaje.

Komentar

»Če je drama Vzporedni materi na prvi pogled videti kot režiserjevo vračanje k vedno istemu izviru navdiha, se da to formulirati tudi na drugačen način: Almodóvarjeva najnovejša melodrama, eksplozija barv in čustev, je ekstrakt fascinacij, ki umetnika spremljajo že vse življenje. Tokrat je teme, ki so postale njegov zaščitni znak, zasidral politični kontekst sodobne Španije, države, ki se še vedno spopada s travmo pobojev civilistov v času državljanske vojne. (Več kot sto tisoč ljudi je uradno še vedno pogrešanih. Politična levica se zavzema za izkopavanja množičnih grobišč v imenu »sprave«, desnica pa se upira »odpiranju starih ran«.)

Če Almodóvar velja za glasnika marginaliziranih, je na neki način samoumevno, da se je tokrat zavzel ne samo za mame zunaj predalčka konvencionalne partnerske zveze, ampak tudi za glasove nasilno utišanih žrtev falangistov; v tem pogledu sta Vzporedni materi dva filma v enem.«

Ana Jurc, MMC RTV SLO

 

»O Vzporednih materah je skoraj nemogoče pisati, ne da bi vam povedala stvari, ki jih tudi sama pred ogledom raje ne bi vedela. /…/ Preprosto oglejte si ga in uživajte v opazovanju samih sebe, kako se odzivate na ganljivo in moralno kompleksno melodramo.«

Catherine Bray, Film of the Week

 

»Le naj nihče ne reče, da Almodóvarju primanjkuje ambicioznosti. Če filmu na koncu umanjkata zloščenost in celovitost Bolečine in slave /…/, to uspešno nadomesti z vzdušjem čustveno nabite intimnosti, hkrati pa razgrne pravo bogastvo idej, pri čemer pusti nekaj vznemirljivih odprtih koncev, ki jih je vredno zagrabiti in raziskati. /…/ Film prežemajo stiske in pretresajo tragedije, a se na koncu poslovi s sporočilom upanja.«

Xan Brooks, The Guardian

 

Izjava avtorja

»Vzporedni materi govori o prednikih in potomcih, o resnici zgodovinske preteklosti in najintimnejši resnici likov. S pomočjo treh zelo različnih mater govori o identiteti in materinski strasti. Poleg Janis in Ane je tu Anina mama, sebična ženska brez materinskega čuta. Kot pripovedovalca me najbolj privlačijo nepopolnosti teh mater, zelo drugačnih od tistih, ki so do sedaj nastopile v delih mojega opusa.«

Pedro Almodóvar, režiser in scenarist

 

Režiser

Pedro Almodóvar se je rodil leta 1949 v kraju Calzada de Calatrava v Španiji. Kot mladenič se je preselil v Madrid, da bi tam obiskoval državno filmsko akademijo, a je morala ta pod Francovo diktaturo ravno zapreti svoja vrata. Tako si je kupil super osmičko in filme začel snemati kot samouk. V celovečernem prvencu Pepi, Luci, Bom in druga dekleta na kupu (Pepi, Luci, Bom y otras chicas del montón, 1980) se je v žanru seksualne satire lotil madridske punk scene v prvih letih po Francovi smrti. Matador (1986) in Zakon želje (La ley del deseo, 1987), ki ju zaznamuje prvo sodelovanje z igralcem Antoniem Banderasom, predstavljata že bolj poglobljeno raziskovanje presečišč nasilja in spolnega poželenja. Mednarodni preboj in nominacijo za tujejezičnega oskarja mu je prinesla vrtoglava farsa Ženske na robu živčnega zloma (Mujeres al borde de un ataque de nervios, 1988), na domačih tleh pa je že z naslednjim filmom Zveži me! (Átame!, 1990), v katerem se ženska (režiserjeva muza Victoria Abril) zaljubi v svojega ugrabitelja, požel ogorčenje in očitke zaradi domnevne mizoginije. Podobna usoda je doletela tudi družinski melodrami Visoke pete (Tacones lejanos, 1991) in Kika (1993). V Mesenem poželenju (Carne trémula, 1997), posnetem po romanu Ruth Rendell, je za režiserja prvič nastopila Penélope Cruz. Sledil je niz mednarodnih uspešnic, ki je dokončno potrdil Almodóvarjev sloves in status enega ključnih ustvarjalcev sodobnega avtorskega filma tako doma kot po svetu: Vse o moji materi (Todo sobre mi madre, 1999) mu je prinesel oskarja za najboljši tujejezični film in nagrado za najboljšo režijo v Cannesu, kritiški uspeh in oskarja za najboljši izvirni scenarij je požel tudi film Govori z njo (Hable con ella, 2002), z družinsko dramo Vrni se (Volver, 2006) je prejel nagrado za najboljši scenarij v Cannesu, kjer je bil z lovoriko za najboljšo igralko ovenčan celoten ženski ansambel filma. Po kritiško priznani vaji v filmu noir Zlomljeni objemi (Los abrazos rotos, 2009) je Almodóvar zaoral spet novo ledino z edinstveno in drzno mešanico melodrame, filma noir in psihološke srhljivke, filmom Koža, v kateri živim (La piel que habito, 2011). Sledili sta melodrama Julieta (2016), posneta po kratkih zgodbah Alice Munro, ter Bolečina in slava (Dolor y gloria, 2019), režiserjeva avtobiografska oda filmski ustvarjalnosti, ki je Antoniu Banderasu prinesla nagrado za najboljšega igralca v Cannesu in nominacijo za oskarja, film pa je prejel tudi nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec. Almodóvarjev najnovejši film Vzporedni materi (Madres paralelas) je odprl zadnji festival v Benetkah, kjer je Penélope Cruz prejela nagrado za najboljšo igralko.

Mogoče vas zanima tudi …