Filmska sezona 2025/2026

Vermiglio (Vermiglio, Italija, Francija, Belgija, 2024, 119 min.)

Tiho presunljiva, čudovito posneta pastoralna drama, ki jo italijanska režiserka pripoveduje v štirih poglavjih, postavljenih v štiri letne čase. Velika nagrada žirije v Benetkah.

Režija in scenarij: Maura Delpero
Fotografija: Mikhail Krichman
Glasba: Matteo Franceschini
Igrajo: Tommaso Ragno, Giuseppe De Domenico, Roberta Rovelli, Martina Scrinzi, Orietta Notari, Carlotta Gamba, Santiago Fondevila Sancet, Sara Serraiocco, Rachele Potrich, Anna Thaler, Patrick Gardner, Enrico Panizza, Luis Thaler, Simone Bendetti
Festivali, nagrade: Benetke (srebrni lev – velika nagrada žirije); Dublin (nagrada za najboljšo režijo); Chicago (nagrada za najboljši film); Palm Springs (nagrada FIPRESCI za najboljši scenarij); Atene (nagrada za najboljši scenarij); nominaciji za evropsko filmsko nagrado za najboljši film in režijo; italijanski kandidat za oskarja; Toronto; Busan; London; Liffe; Rotterdam; Kino Otok
Distribucija: Fivia – Vojnik
Žanr: drama

Zgodba
Vermiglio, 1944. Ko v odmaknjeno vas visoko v italijanskih Alpah prispe sicilijanski dezerter, molčeči mladenič takoj pritegne pozornost najstarejše hčerke lokalnega šolskega ravnatelja. Medtem ko se vojna približuje koncu, njuna ljubezen sproži niz dogodkov, ki za vedno spremenijo usodo dekletove številčne družine …

Komentar
»Ali je mogoče posneti film, postavljen v preteklost, ki govori o sedanjosti? Ali pa znanstvenofantastični film, ki se dogaja v prihodnosti, a v resnici opisuje dogodke izpred mnogih let? Pri tem ne mislim toliko na alegorije, metafore in prilike, pač pa na sámo snovnost podobe, njeno brezčasno telesnost. Vermiglio strogo gledano pripoveduje o dogodkih v neki vasi v italijanskih Alpah tik po drugi svetovni vojni. V njem ni nikakršnega anahronističnega namena. /…/ Pa vendar so vsako čustvo, vsaka gesta, vsaka najmanjša podrobnost tako jasni, tako blizu ‘tukaj in zdaj’, da ga lahko gledamo kot kroniko najbolj očitne sedanjosti – in v tem je nedvomno čudež. /…/ Vermiglio je podroben in poglobljen portret številnih reči: materinstva, družine, dvomov, želje, mačizma, bega. A še pomembnejše – to je portret časa samega. Vsaka sličica temelji skoraj izključno na tistem, kar skriva pred pogledom. Prava zgodba, tista, ki govori o nečem onkraj povedanega, se razvija zunaj vidnega polja, v gledalčevi zavesti, območju, ki ni le magično, ampak predvsem skupno. In zato je ravno toliko nenavadna za svoj kraj in čas kot univerzalno prepoznavna in brezčasna – in prav v tem je njeno bistvo.«
Luis Martínez, El Mundo