Group 10708
Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo 2023/24

 

»Arhitekti imajo privilegij, da gradijo nove svetove ter nam s predmetnimi in vizualnimi rešitvami lajšajo in lepšajo svet,« pravi Bogo Zupančič arhitekturni zgodovinar in kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki bo na predavanju v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo orisal razvoj arhitekta Edvarda Ravnikarja in njegovih del, ki segajo vse od šolanja in sodelovanja pri profesorju Jožetu Plečniku, izpopolnjevanja pri Le Corbusieru v Parizu, poznavanja šole Bauhaus in Hochschule fur Gestaltung v Ulmu ter strukturalističnih tendenc v arhitekturi v drugi polovici 20. stoletja in utiranja lastne poti. Seveda bo govora tudi o pečatu, ki ga je arhitekt pustil v Novi Gorici.

 

Vljudno vabljeni!

Mestna galerija Nova Gorica
Trg E. Kardelja 5
5000 Nova Gorica

 

Informacije in kontakt
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

Mogoče vas zanima tudi …

Razstavna sezona 2023/24

 

Razstava: 8.–29. december 2023

Otvoritev: petek, 8. december 2023, ob 19.00

Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Krmelj.

 

Decembrski razstavni projekt Od daleč, od blizu odstira vpogled v ustvarjalnost zadnjih nekaj let kiparjev Katje Oblak in Julija Boršnika, ki sicer ne delujeta kot kiparski tandem, čeprav je njuno življenje in delo tesno prepleteno. Že v času študija kiparstva na ALUO sta oba nakazala smer, v katero ju bo vodilo njuno raziskovanje, ki  je do danes ostalo tako kritično kot občutljivo do okolja in sodobnih družbenih vprašanj. Izhodišče kiparstva Katje Oblak je telo; največkrat kar njeno lastno, bodisi v plesu, performansu, glini ali papirju, s katerim raziskuje notranje vzgibe v sebi, kot tudi medsebojne in družbene odnose. Njeno kiparsko telo živi na več ravneh: kot družinsko drevo, kot čustvo, kot sanje, kot telo živali … Julij Borštnik svoje teoretske raziskave družbenih sprememb zlasti na področju politične ekonomije, ki niso prav pogosto predmet likovnih objektov in razstav, vizualizira z likovnim jezikom. Objekti, po formi najbližji minimalizmu, so v resnici nasičeni s pomeni; vsaka točka njihove površine je informacija o spremembi, ekonomskem prelomu ali družbenemu zamiku. Vendar, ne gre le za ilustracijo družbenih problemov, saj je kiparjevo delo samo, hkrati že izhod v nov proces. »Seči preko sočasnih norm koristnega početja. Čez ustaljene samoumevnosti dojemanja. Onkraj horizonta svoje dobe …”, je zapisal v intervjuju ob razstavi.

 

O sodelujočih umetnikih

Julij Borštnik (1977, Ljubljana) je leta 2001 vpisal kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2005 je prejel mednarodno nagrado za umetnike ESSL Award. Leta 2006 je prejel Prešernovo nagrado za študente ter sodeloval na Trienalu sodobne slovenske umetnosti U3. Študij kiparstva je zaključil leta 2007. Leta 2008 je vpisal podiplomski študij filozofije, ki ga v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici izvaja Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Deluje skozi medije kiparstva, postavitve v prostor, vizualnih 2D in 3D konceptualnih shem, dokumentarnega filma, videa, animacije in ilustriranega performansa. V letih od 2003 do 2011 se je aktivno pridružil pionirskemu projektu ustanavljanja mednarodnega rezidenčnega umetniškega centra Art središče na Goričkem. Leta 2016 je skupaj s kiparkama Katjo Oblak in Anjo Kranjc ter v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica ustanovil Likovno šolo v Mestni galeriji Nova Gorica, v kateri deluje kot mentor. Od leta 2011 poučuje tudi v LICE Galerije Miklova hiša v Ribnici.

 

Katja Oblak (1975, Ljubljana) je leta 2008 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer kiparstvo, pri prof. Matjažu Počivavšku in docentu Jiřiju Kočici. Raziskovanje v polju kiparstva posveča telesu in percepciji le-tega v sodobnem prostoru, odnosu do drugih (teles) in odnosu do narave. Posveča se tudi učenju na področju kiparstva in vizualnih umetnosti. Med drugim je nosilka predmeta Visual arts na mednarodni srednji šoli Vector International Academy v Ljubljani. Za svoje delo je prejela več priznanj. Od leta 2009 deluje kot samozaposlena na področju kulture. Razstavlja in izvaja performanse doma in v tujini.

Razstavni katalog

 

Mestna galerija Nova Gorica
Trg E. Kardelja 5
5000 Nova Gorica

 

Urnik v času razstave
Ponedeljek – petek: 9.00 – 13.00 in 15.00 – 19.00
Sobota: 9.00 – 12.00
Ob nedeljah in praznikih zaprto.

 

Informacije in kontakt
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

Mogoče vas zanima tudi …

Razstavna sezona 2023/24

 

PIXXELPOINT, 24. mednarodni festival sodobnih umetniških praks
ŽIVLJENJE V (O)MREŽJU
Nova Gorica – Gorica
16.–30. 11. 2023

Kuratorka: Nina Jeza

 

SODELUJOČI UMETNIKI

Numen/For Use (Sven Jonke (DE), Christoph Katzler (AUS) & Nikola Radeljković (HR)), Tanja Vujinović (SI), Matej Bizovičar (SI), Boštjan Čadež (SI), Barbara Jazbec (SI), Nika Oblak & Primož Novak (SI), Andrej Simone Bosco (IT), Alessandro Lupi (IT), Ana Pečar (SI), Interface culture Linz: Danielius Marius Šermukšnis (LT), MAalex – Alex Fallica (IT) & Martina Pizzigoni (IT), Ahmed Jamal (EGY) & Simon Weckert (DE), Linaá Pulido Barragán (CO), Volkan Dinçer (TR), Vahid Qaderi & Razieh Kooshki (IR), Art Rebel 9 (SI), Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici: Luka Carlevaris (SI), Anastasija Kojić (SRB), Ana Logar (SI), Tamara Taskova (NMK/SI), Tamara Kostrevc (SRB), Lazar Mihajlović (SRB) & Miha Godec (SI)

 

DRUGI SODELUJOČI 

Kim Brian Dudek (DE), Andrej Kobal (SI), Fabrizio Lamocha (E), Gregor Spagnolo (SI), Filip Tomažič & Eszter Szentirmai (SI), ŠC Ptuj – Elektro in računalniška šola: Franc Vrbančič in dijaki Jaka Antolič, Alex Kaučevič, Jaka Janžekovič in Žan Emeršič (SI), Mali ustvarjalci (SI), Matej Vidmar (SI)

 

 

Festival Pixxelpoint, ki izhaja iz vizualne kulture elektronskih medijev, se osredotoča tako na razvijanje in boljše razumevanje razsežnosti digitalnih svetov ter digitaliziranja stvarnega sveta okoli nas, skupaj z njegovo predstavitvijo in popularizacijo, kot na vzpodbujanje teoretskega, kritičnega diskurza in refleksije o intermedijski umetnosti. Prvotni namen festivala, ki si je za cilj zadal približati sodobne informacijske tehnologije širšemu občinstvu in obenem seznaniti predvsem mlajše generacije z drugačnimi možnostmi uporabe novih medijev, je tako daleč presegel svoje okvire in prerasel v festival sodobnih umetniških praks, ki deluje na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. Predvsem v zadnjih letih se je zato festival pogumno lotil zahtevnega predstavljanja vrhunskih intermedijskih umetnikov, ki s svojimi deli premikajo meje in razumevanje vloge sodobnih umetniških praks, zaradi česar se Nova Gorica že umešča na mednarodni zemljevid najsodobnejšega dogajanja na tem dinamičnem, vedno svežem in vznemirljivem, a zahtevnem umetnostnem področju. Svojo podobo festival kontinuirano gradi že 23 let in jo bo tudi v naslednjem obdobju, ki bo doseglo vrhunec leta 2025, ko bo Nova Gorica skupaj s sosednjo Gorico Evropska prestolnice kulture 2025 in Pixxelpoint bo del tega pomembnega projekta.

 

Dihotomija sodobnega življenja, prepletenega z električno energijo, se ob nenehni skrbi za »zeleni preboj« vse bolj zapleta v lastno energetsko zanko: neznosna lahkost zelenega bivanja se pogreza vse globlje v živi pesek lastne pogube, saj postaja očitno, da zelena, ki jo ljubimo zeleno, svojem bistvu (še) ne zmore najti ustreznega odgovora na tisto, kar nas resnično lahko skrbi: kam z vsemi odpadnimi zbirniki elektrike, kam torej z akumulatorji in litijevimi baterijami, ko se njihov življenjski cikel – ki seveda ni neskončen – enkrat zaključi.

Življenja si brez elektrike gotovo ne moremo več predstavljati. Lahko sicer sanjamo o »življenju izven omrežja«, o populističnem »life off the grid«, vendar nas realnost uči, da se daleč v gozdove naravnega stanja vrnejo lahko pravzaprav le izjemno redki izbranci. Če smo se iz zgodovine naučili karkoli, je to prav dejstvo, da se človeštvo ne zaustavi tam, kjer bi bilo potrebno, temveč šele tam, kjer ni več možnosti povratka. Altruizem na vekov veke premaguje empatijo. In potem stvari in ljudje odhajajo – ali v neskončnost ali v maloro, je prepuščeno očem, ki opazujejo. Ker izbira ni naša, ampak njihova. Mi bi radi le »uporabljali zeleno«, vesolje je pa tako ali tako – črno. Umažimo ga, da bo »tu spodaj« čisto, je o temi zapisala kuratorka Nina Jeza.

Razstavni katalog

 

www.pixxelpoint.org

 

Mestna galerija Nova Gorica
Trg E. Kardelja 5
5000 Nova Gorica

 

Informacije in kontakt
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

  • Četrtek, 16. 11. 2023

 

17.30 Pred-otvoritev (prva)

Tanja Vujinović: Svetovi AvantGarden

Galerija Agorè, Gorica

 

18.30 Postanek pri Carinarnici

Ana Pečar: Urok zoper kačji pik, Alessandro Lupi: Mejni odsev

Carinarnica

19.00 Pred-otvoritev (druga)

Resonirajoče biti, razstava programa Interface Cultures

Vahid Qaderi in Razieh Kooshki: Sinestetično, performans

Galerija Tir, Solkan

 

20.30 Uradna otvoritev festivala ŽIVLJENJE V (O)MREŽJU  

Rotunda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica

Odprtje razstave

Numen/For Use: Mreža

Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica

 

  • Petek, 17. 11. 2023

 

10.00 Odprtje razstave z zajtrkom

Art Rebel 9: Virtualna skakalnica Planica, Boštjan Čadež: Line rider, Barbara Jazbec: Eerie Me, Nika Oblak & Primož Novak: Poljub

Xcenter

 

12.00 Študenti Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici: jaz ∞ mi (Ars Electronica 2023), odprtje razstave in predstavitev

Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici

 

14.00 Fabrizio Lamocha: Interface Cultures predstavlja: Rezonirajoči jazi, predavanje v angleščini

Xcenter

 

15.30 Kim Brian Dudek: Predstavitev multimedijskega festivala Pochen pobrateno mesto Chemnitz, predavanje v angleščini

Xcenter

 

17.00 Sprehod po festivalskih razstaviščih s kuratorko Nino Jeza, javno vodstvo

Mestna galerija Nova Gorica, Xcenter, Galerija Tir, Carinarnica, Galerija Agorè

 

20.15 Zločini prihodnosti

Režija: David Cronenberg (Kanada, Grčija, 2022, 107 min.)

Kulturni dom Nova Gorica

Futuristični film noir, biotehnološka nočna mora, s katerim se David Cronenberg vrača k svojim body horror koreninam. Parabola o napredku družbe in o stari gardi, ki mora izbirati, na katero stran zgodovine se bo postavila. Cronenberg izriše dihotomijo med državo in aktivisti, ki jih skuša zatreti, ter od protagonista pričakuje, da bo izbral svojo stran.

Vstopnina: 5,5 €, 4,5 €

 

  • Sobota, 18. 11. 2023

 

9.00–12.00 in 13.00–19.00 Odiseja, mobilni planetarij

Obiskovalci lahko doživijo popolnoma novo dimenzijo raziskovanja vesolja, saj jih bodo strokovni pedagogi popeljali na neverjetno popotovanje po zvezdnem nebu. Obiskovalci se lahko pripravijo na resnično edinstveno izkušnjo – ogled filmov v kupolni projekciji s kar 540-stopinjskim vidnim kotom. Ta izkušnja bo vsakemu dala občutek, da je zvezda med zvezdami.

Rotunda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica

 

10.00‒12.00 Filip Tomažič in Eszter Szentirmai: Sušenje z zamrzovanjem – sprostite svojo ustvarjalnost s hrano, delavnica

Pridružite se nam pri raziskovanju fascinantnega sveta sušenja z zamrzovanjem, tehnologije, ki obstaja že tisočletja in ki v zadnjih letih doživlja trendovski razcvet. Delavnica se poglobi v bogato zgodovino in moderno uporabo te kulinarične umetnosti, od višav Andov, kjer domorodna ljudstva hrano konzervirajo z zamrzovanjem in sušenjem, do uporabe liofilizacije za vesoljsko prehrano v agenciji NASA.

Xcenter

 

14.30 Gregor Spagnolo: Varnost v (o)mrežju, predavanje
Podobno kot napadalec poskusi izkoristiti sleherno ranljivost spletne aplikacije tudi spletni goljufi natančno nastavijo svoje vabe in izkoriščajo človeške ranljivosti. V svetu informacijske varnosti nas ravno lastnosti, ki so imanentno človeške, delajo tako ranljive. Slovenci se kibernetskih nevarnosti zavedamo šele takrat, ko zasebno ali poslovno doživimo kibernetski napad. Zato je predavanje o varnosti v omrežju namenjeno osvežitvi znanja in ozaveščanju o ključnih vidikih varnosti v sodobnih digitalnih okoljih. V času, ko je digitalna povezanost nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja, je razumevanje varnostnih tveganj in ukrepov za zaščito podatkov ter omrežij izjemno pomembno.

Xcenter

 

16.00–18.00 Andrej Kobal: Pixxel glasbenik, delavnica elektronske glasbe za otroke 12+

Na delavnici, ki jo vodi Andrej Kobal, slovenski skladatelj in oblikovalec zvoka, bodo udeleženci spoznali najrazličnejše oblike elektronske glasbe z uporabo računalnika, sintetizatorjev, mešalne mize, DJ mikserja, MIDI kontrolerjev …

Največje število udeležencev: 10

Obvezne prijave do 15. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.

Xcenter

 

18.00 EN Knap: Oder360, predstavitev in pogovor z občinstvom

Oder360 je vzpostavitev novega tipa uprizoritvene umetnosti v virtualnem okolju v obliki virtualizacije predstav in posebnega ogleda le-teh z VR očali, posnetih s 360° kamero iz središča odra. Mednarodno uveljavljeni produkcijski zavod je v evropskem prostoru uveljavil lastno estetiko in pritegnil mednarodno mrežo koproducentov.

Kulturni dom Nova Gorica

 

20.00 Simone Bosco: REbirth, performans

REbirth / Ponovno rojstvo je avdio-vizualna predstava v živo, v kateri se slike v realnem času odzivajo na zvok in tako oblikujejo izjemno čustveno izkušnjo.

Kulturni dom Nova Gorica

 

  • Nedelja, 19. 11. 2023

 

9.00–12.00 in 13.00–19.00 Odiseja, mobilni planetarij

Rotunda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica

 

  • Ponedeljek, 20. 11. 2023

 

10.00–18.00 Matej Bizovičar: Svetlobna delavnica Kapsule, delavnica v mediju svetlobne umetnosti za študente

Pri večdnevni svetlobni delavnici Kapsule, ki bo potekala od 20. do 24. novembra 2023, bodo udeleženci raziskovali ustvarjalno moč svetlobe. Vsak bo ustvaril edinstveno svetlobno škatlo – »kapsulo«, ki bo navdih črpala iz nenavadnih in morda nezemeljskih oblik življenja.

Obvezne prijave do 15. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.

Xcenter

 

  • Četrtek, 23. 11. 2023

 

19.00 Odprtje razstave izdelkov svetlobne delavnice Kapsule

Xcenter

 

  • Petek, 24. 11. 2023

 

16.00–17.30 Lego robotika za otroke, odprta delavnica za otroke od 6. do 15. leta
Obvezne prijave do 15. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.

Goriška knjižnica Franceta Bevka

 

20.15 Gran Turismo

Režija: Neill Blomkamp (ZDA, Japonska, 2023, 134 min.)

Vonj po zažganih gumah in bencinskih hlapih – stereotipen prizor, ko pomislimo na neizprosno moč pod pokrovom športnega avtomobila. A kako se to povezuje z izkušnjo tistih, ki visoke obrate in dinamično vožnjo živijo v virtualnem svetu? Je prehod med svetovoma možen? Film temelji na resnični zgodbi Janna Mardenborougha, ki je s svojimi izjemnimi sposobnostmi osvojil niz Nissanovih tekmovanj in postal pravi poklicni dirkač.

Kulturni dom Nova Gorica

Vstopnina: 5,5 €, 4,5 €

 

  • Sobota, 25. 11. 2023

 

9.00–10.30 in 11.00–12.30 Lego robotika za otroke, odprta delavnica za otroke od 6. do 15. leta

Obvezne prijave do 15. novembra na pixxelpoint@kulturnidom-ng.si.

Goriška knjižnica Franceta Bevka

 

10.00‒12.00 Filip Tomažič in Eszter Szentirmai: Sušenje z zamrzovanjem – sprostite svojo ustvarjalnost s hrano, delavnica

Xcenter

 

10.00–14.00 Droni so med nami, spoznajmo jih pobliže, odprta delavnica upravljanja dronov

Mentor in učitelj Franc Vrbančič in dijaki ŠC Ptuj – Elektro in računalniška šola: Jaka Antolič, Alex Kaučevič, Jaka Janžekovič in Žan Emeršič

Droni so postali nepogrešljiv del našega vsakdana, zato je čas, da jih spoznate od blizu. Odprta delavnica upravljanja dronov vam ponuja edinstveno priložnost za raziskovanje sveta brezpilotnih letal. Skupaj bomo odkrivali, kako ti majhni letalniki spreminjajo našo perspektivo na svet.

Xcenter

 

15.00 Sprehod po festivalskih razstaviščih s kuratorko Nino Jeza, javno vodstvo

Mestna galerija Nova Gorica, Xcenter, Galerija Tir, Carinarnica, Galerija Agorè

 

20.15 Kreator

Režija: Gareth Edwards (ZDA, 2023, 134 min.)

Je res človek tisti, s katerim se pogovarjamo, ali je to AI? V samem središču filma je umetna inteligenca ter njene potencialne koristi in nevarnosti za človeštvo. Filmski protagonist potuje skozi futuristično vojno območje in se začne spraševati, kaj je sploh resnično. Kot družba smo ravno na tej točki, ko si postavljamo enako vprašanje.

Kulturni dom Nova Gorica

Vstopnina: 5,5 €, 4,5 €

 

  • Četrtek, 30. 11. 2023

 

17.00 Sprehod po festivalskih razstaviščih s kuratorko Nino Jeza, javno vodstvo

Mestna galerija Nova Gorica, Xcenter, Galerija Tir, Carinarnica, Galerija Agorè

Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica): Razstava bo na ogled od 16. do 30. novembra 2023 vsak dan med 9.00 in 19.00.

Avtorji in delo: Numen/For Use (Sven Jonke, Christoph Katzler, Nikola Radeljković): Mreža

 

Xcenter (Delpinova 20, Nova Gorica): Postavitev bo na ogled od 17. do 30. novembra 2023 od ponedeljka do petka med 14.00 in 19.00, ob sobotah in nedeljah pa med 12.00 in 17.00.

Avtorji in dela: Art Rebel 9: Virtualna skakalnica Planica, Boštjan Čadež: Line rider, Barbara Jazbec: Eerie Me, Nika Oblak & Primož Novak: Poljub

 

Galerija Tir (Mostovna, Cesta IX. korpusa 99a, Solkan): Resonirajoče biti, razstava programa Interface Cultures bo na ogled od 16. do 30. novembra 2023 od ponedeljka do petka med 14.00 in 19.00, ob sobotah in nedeljah pa med 12.00 in 17.00.

Avtorji in dela:Volkan Dinçer: @theorchid_beauty, Danielius Marius Šermukšnis: Data Trail Diary, MAalex – Alex Fallica & Martina Pizzigoni: I Died On Facebook, Ahmed Jamal & Simon Weckert: Mirror Me!, Linaá Pulido Barragáno: Qualia

 

Galerija Agorè (Ulica Corso Verdi 95, Gorica, I): Razstava bo na ogled od 16. do 30. novembra 2023 vsak dan med 16.30 in 19.30.

Avtorica in delo: Tanja Vujinović: Svetovi AvantGarden

 

Carinarnica (Erjavčeva 53, Nova Gorica): Razstava bo na ogled od 17. do 30. novembra 2023 od srede do petka med 16.00 in 19.00 in v času javnih vodstev po festivalskih prizoriščih.

Avtorji in dela: Ana Pečar: Urok zoper kačji pik, Alessandro Lupi: Mejni odsev

 

Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici (Vipavska cesta 13, Nova Gorica): Razstava jaz ∞ mi bo na ogled od 17. do 30. novembra 2023 od ponedeljka do petka med 10.00 in 15.00.

Avtorji in dela: Luka Carlevaris: Mikropotreba po hitrosti, Anastasija Kojić & Ana Logar: 5476, Anastasija Kojić: Sivi prostori, Tamara Taskova: Fragmenti cikla, Tamara Kostrevc & Lazar Mihajlović: Smetenje & odmevajoče sence, Miha Godec: Palingenesis, vodni filter 0.1

Dihotomija sodobnega življenja, prepletenega z električno energijo, se ob nenehni skrbi za »zeleni preboj« vse bolj zapleta v lastno energetsko zanko: neznosna lahkost zelenega bivanja se pogreza vse globlje v živi pesek lastne pogube, saj postaja očitno, da zelena, ki jo ljubimo zeleno, v svojem bistvu (še) ne zmore najti ustreznega odgovora na tisto, kar nas resnično lahko skrbi: kam z vsemi odpadnimi zbirniki elektrike, kam torej z akumulatorji in litijevimi baterijami, ko se njihov življenjski cikel – ki seveda ni neskončen – enkrat zaključi.

 

Omrežja so postala neizogiben del našega vsakdana – od povezanih naprav, družbenih omrežij in globalnih komunikacijskih platform do spletnih skupnosti in virtualne resničnosti. Vse to vpliva na naše identitete, medsebojne odnose, umetniško ustvarjanje in družbeno interakcijo.

 

Letošnji Pixxelpoint tako raziskuje, na kak način se življenje v omrežju odraža v intermedijski umetnosti. Skozi raznolike umetniške izraze skušamo razkrivati, kako omrežja oblikujejo našo percepcijo sveta, kako se razvijajo družbene dinamike in kako se umetniki izražajo v digitalnem okolju.

 

Življenja si brez elektrike gotovo ne moremo več predstavljati. Lahko sicer sanjamo o »življenju izven omrežja«, o populističnem »life off the grid«, vendar nas realnost uči, da se daleč v gozdove naravnega stanja vrnejo lahko pravzaprav le izjemno redki izbranci. Vse preveč je namreč odvisno od štroma, da bi ga lahko z zamahom roke kar izločili, hkrati pa njegova vse večja poraba terja razmislek o načinih proizvodnje in predvsem shranjevanja električne energije. Bit in ne-bit sta tako dihotomično spojena v prekrivajočo se celoto, za katero ne vemo več točno, kje se prva začne in druga konča; še predobro pa vemo, ko katera izmed njiju umanjka. Bit žene ne-bit, da bi jo slednja recipročno napajala s svežo energijo, a le do stopnje, v kateri jo je treba nadomestiti z novo, še čistejšo in še bolj zeleno, da bi nazadnje samovznikle črne lise v obliki težkega ogljičnega odtisa iztrošenih baterijskih produktov morebiti romale v vesolje. Program SpaceX je – z malo domišljije – moč preoblikovati tudi v Space-Off dirko; ali nam Muskova »osvoboditev ptice«, torej velenakup Twitterja (danes X), ne kaže v smeri, ko bo treba začeti opravičevati vse večjo zalogo elektroodpadkov z njihovo orbitizacijo? Ali verjamemo, da gigantov ne zanima enormna prostranost vesoljskega prostora za futuristično megasmetišče? Če smo se iz zgodovine naučili karkoli, je to prav dejstvo, da se človeštvo ne zaustavi tam, kjer bi bilo potrebno, temveč šele tam, kjer ni več možnosti vrnitve. Altruizem na vekov veke premaguje empatijo.

 

Pridružite se nam na potovanju skozi »Življenje v (o)mrežju«. Gre v resnici za umetniške vizije, ki nas hočejo spodbuditi k razmišljanju o naši vlogi v tem digitalnem ekosistemu in tudi o načinih, kako lahko skozi umetnost ustvarimo povezave, ki presegajo digitalni svet. Ko se skušamo namreč zazreti v prihodnost, kjer elektrika in omrežja neločljivo povezujejo ter hkrati zamejujejo naša življenja, se moramo vprašati, kako – in če sploh – bomo skupaj soustvarjali bolj zeleno, trajnostno prihodnost.

 

Pixxelpoint 2023 tako raziskuje prav to dihotomijo, to povezavo med bitjo in ne-bitjo ter se sprašuje, kako lahko umetnost in tehnologija prispevata k razumevanju in reševanju teh izzivov ter na kakšen način bit in ne-bit sodelujeta v »vsakdanjem življenju«. S tem želimo okrepiti zavest o izjemnem vplivu novih tehnologij in potencialnih posledic v prihodnosti, ki naj bo še bolj povezana, trajnostna in navdihujoča.

 

In potem stvari in ljudje odhajajo – ali v neskončnost ali v maloro, to je prepuščeno očem, ki opazujejo. Ker izbira ni naša, ampak njihova. Mi bi radi le »uporabljali zeleno«, vesolje je pa tako ali tako – črno. Umažimo ga, da bo »tu spodaj« čisto.

 

Nina Jeza, Artists&Poor’s

Mogoče vas zanima tudi …

Razstavna sezona 2023/24

 

Razstava: 6.–26. oktober 2023

Otvoritev: petek, 6. oktober 2023, ob 19.00

Sodelujoči avtorji:

  • Azad Karim, instalacija, slike
  • Tomo Križnar & Bojana Pivk Križnar, fotografije

 

Oktobrski razstavni projekt nastaja v sodelovanju treh avtorjev, ki se vsak na svoj način odzivajo na problematiko sodobnega sveta. Prvi je Azad Karim, vizualni umetnik dveh dežel, ki v svojih delih že desetletja prepleta izkušnje evropskega modernizma in vzhodnjaškega misticizma. V svojih delih zadnjega desetletja se izraziteje ukvarja s problematiko begunstva, vojne in grozot, ki jih doživljajo ljudje zaradi vojn, revščine, podnebnih sprememb ali vsega trojega hkrati. Njihova dela bodo na razstavi postavljena druga ob drugem, v dialogu, v skupnem prostoru.

Druga dva sta Tomo Križnar in njegova soproga Bojana Pivk Križnar, ki s podporniki, producirata dokumentarne filme in knjige, ki imajo cilj pridobiti zavest človeštva o pomenu zaščite staroselskih ljudstev na področij v vojnah tujih interesov za nadzor naravnih virov. Od leta 2013 se skupaj zavzemata za ustanovitev nadnacionalnih naravnih kulturnih parkov, ki bi ščitili staroselce v Nubskih gorah, Modrem Nilu in Darfurju pred potomci lovcev na sužnje, in s tem v zvezi iščeta mednarodno pomoč. Njuno desetletno sodelovanje pri ekstremnih humanitarnih akcijah, prispevkih v medijih, predavanjih, fotografskih razstavah in dokumentarnih filmih se osredotoča na pričevanje o uničevanju plemena v Nubskih gorah.

»Filozof Jean-Jacques Rousseau je v Eseju o izvoru jezikov zapisal: »Naj torej raziskujemo izvor različnih umetnosti ali pa opazujemo prve nravi, v obeh primerih vidimo, da se v svojem počelu vse nanaša na sredstva preživetja.« Če v tem kontekstu razumljena umetnost – kot so slike, instalacije, fotografije, videi in dokumentarni filmi Azada Karima, Toma Križnarja in Bojane Pivk Križnar – lahko spreminja svet in v srca tihotapi védenje, ozaveščanje in upanje, je tudi razstava Ta svet v mojih očeh dosegla svoj namen,« pravi Tatjana Pregl Kobe.

 

O sodelujočih umetnikih

Azad Karim je slikar in grafik kurdskega porekla. Poti vseh treh avtorjih so se ustvarjalno prepletle v ozaveščanju o grozljivih podobah tragičnega uničevanja kulturnih spomenikov in dediščine v deželah izven Evrope. Karim, po rodu iz Kurdistana v Iraku, črpa navdih za svoje umetniško ustvarjanje iz svojih korenin. Čeprav že več desetletij živi in dela v Sloveniji, se zaveda družbenopolitičnih razmer in ranljivosti kulturnega izročila v svoji matični deželi. Vse to ga je v preteklosti že večkrat vzpodbudilo k umetniški re-akciji. Vsak njegov umetniški projekt je skupek drobcev, v katerih se starodavne civilizacije na simbolni ravni srečujejo z njegovo osebno izkušnjo sodobnih tokov v vizualni umetnosti.

 

Tomo Križnar je popotnik, izjemen humanist, dolgoletni aktivist za človekove pravice in borec za resnico.

 

Bojana Pivk Križnar, učiteljica, aktivistka in humanitarka, od leta 2013 spremlja svojega moža Toma Križnarja na njegovih misijah.

Razstavni katalog

 

Mestna galerija Nova Gorica
Trg E. Kardelja 5
5000 Nova Gorica

 

Urnik v času razstave
Ponedeljek – petek: 9.00 – 13.00 in 15.00 – 19.00
Sobota: 9.00 – 12.00
Ob nedeljah in praznikih zaprto.

 

Informacije in kontakt
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

All You Need Is Love 

Tatjana Pregl Kobe

 

Leta 1967 je britanski fotograf David Magnus dokumentiral enega od mejnikov v zgodovini Beatlov – in telekomunikacij. Mirovniška himna All You Need Is Love, ki jo je prav v ta namen napisal John Lennon, je bila predvajana iz glasbenega studia EMI na londonsko Abby Road prek satelita v prvem globalnem televizijskem prenosu. Pesem je bila prispevek Združenega kraljestva k oddaji Our World, ki si jo je ogledalo več kot štiristo milijonov ljudi v 25 državah. Aktivni posamezniki so v tem času na različne načine kljubovali, hrupno so protestirali tudi z glasbo. John Lennon je bil eden redkih glasbenikov in političnih aktivistov, ki je ideje mirovništva predstavljal radikalno, revolucionarno in samosvoje. Več njegovih pesmi so za svojo himno prevzela protivojna gibanja. Ideologija, politični aktivizem, represija oblasti, kot se vsega tega spominjamo. Revolucionarna šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja. Družbena gibanja po vsem svetu so se razširila v raznolike organizacije s skupnimi idejami: zavzemanje za pravice državljanov, boj proti rasizmu, proti cenzuri, svobodi govora, mišljenja. Posledice krvave vojne v Vietnamu so bile katastrofalne. Do leta 1975 je umrlo petdeset tisoč ameriških vojakov in dva milijona Vietnamcev. S to popotnico se je v tem času Azad Karim odpravljal iz svojega v drug svet, kjer bo ostal, Tomo Križnar pa z avtostopom okoli sveta, kamor se bo nenehno vračal. Študenta, ki bosta v naslednjih desetletjih vsak po svoje spreminjala podobo sveta, le da bo ob Tomu Križnarju – za klicanje na pomoč tistih, ki jim je še mar – zadnje desetletje tudi žena Bojana Pivk Križnar.

 

Azad Karim, vizualni umetnik dveh dežel, ki v svojih delih že desetletja prepleta izkušnje evropskega modernizma in vzhodnjaškega misticizma, se v zadnjem obdobju izraziteje ukvarja s problematiko begunstva in grozot, ki jih doživljajo ljudje zaradi vojn, revščine, podnebnih sprememb ali vsega skupaj. Hkrati ve, da se zaradi človekovega trpljenja v vojnem času pogosto pozablja, da v nasilnih sporih trpi tudi svetovna kulturna dediščina. Leta 2003, ko so Američani okupirali Bagdad, so bila tri dni odprta vrata v muzeje, kjer se je kradlo, ropalo in tisto, česar se ni dalo odnesti, uničevalo. Prizadelo ga je tudi uničenje dveh kipov Bude iz afganistanskega Bamijana, ropanje tunizijskega muzeja Bardo, ropanje Egipčanskega muzeja v Kairu v času arabske pomladi. Vstaje, okupacije, revolucije, nemiri in skrajne ideologije vedno zahtevajo žrtve civilnega prebivalstva, a žrtve so tudi umetnine, ki pričajo o preteklosti in so dediščina človeštva. Šele ko se ponovno vzpostavi mir, postane jasno, kaj je bilo izgubljeno in kaj je ostalo. Človek, ki mu ni vseeno, v kakšnem svetu živi, svoja spoznanja širi tudi z reinterpretacijo spomina na mezopotamske civilizacije, tako njegova dela pričajo tudi o ljudeh, ki so tavali med ruševinami in na steno pisali o svoji bolečini. Zato upodablja tudi zidove, ki že tisočletja nosijo najrazličnejša sporočila s socialno, pa tudi politično angažirano tematiko in nemo pričajo o tragičnih dogodkih, ki so ostro zarezali v zgodovino človeštva. A je tudi umetnik, čigar vizualne podobe pričajo še o današnjih tragično obarvanih izpovedih ljudi, razkropljenih po svetu, ki živijo v osrčju drugih kultur. Tudi zato je leta 2003 sodeloval z Narodnim muzejem v Krakovu pri pripravi razstave Outlook kot doslej edini celostni predstavitvi sodobne kurdske umetnosti likovnikov, ki so razseljeni po Evropi.

 

Drugi del projekta – sodelovanje treh avtorjev, ki se na razstavi Ta svet v mojih očeh vsak na svoj način prizadeto odzivajo na nekatere problematike sodobnega sveta – so tudi fotografije Toma Križnarja in Bojane Pivk Križnar. Od leta 2013 se skupaj zavzemata za ustanovitev nadnacionalnih naravnih kulturnih parkov, ki bi ščitili staroselce v Nubskih gorah, Modrem Nilu in Darfurju pred potomci lovcev na sužnje, in s tem v zvezi iščeta mednarodno pomoč. Njuno desetletno sodelovanje pri ekstremnih humanitarnih akcijah, prispevkih v medijih, predavanjih, fotografskih razstavah in dokumentarnih filmih se osredotoča na pričevanje o uničevanju plemena v Nubskih gorah. O njegovem umiranju na obroke. To območje je v vojni za nadzor naravnih virov. Njun dolgoročni cilj je te ljudi zaščititi: tukaj so njihove korenine, njihova zgodovina, zato si prizadevata, da bi se razvijali v svojem prvinskem ritmu in miru. Od decembra 2017 poskušata pomagati tudi najbolj marginaliziranim soljudem – gobavcem v Nubskih gorah, ki trpijo brez kakršnekoli medicinske pomoči mednarodne ali lokalne skupnosti. Prizadevata si za vzpostavitev distribucije zdravil proti gobavosti tudi do najbolj odročnih krajev. Med njunimi humanitarnimi akcijami najbolj pretresa zadnji film Trohnenje 2022 (2022), ki je nastajal deset let: o gobavosti med Nubami, o pozabljenih staroselcih in njihovem življenju v odmaknjenih sudanskih gorah. A sudanske gore so na vojnem območju, kjer so staroselci obkoljeni in oblegani z vseh strani! So v središču pozornosti vseh geostrateških interesov – samo svetovnih medijev ni tam, ker globalnim silam, ki ljudi kontrolirajo prav s pomočjo medijev, ni všeč, da bi v svojih conah udobja izvedeli, kaj se dogaja najbolj nedolžnim soljudem na Zemlji.

 

Mediji! Lennonovo večno, še danes opominjajočo mirovno pesem All You Need Is Love proti vojni v Vietnamu si je pred pol stoletja ogledalo skoraj pol milijarde ljudi! Picassova Guernica je takoj po nastanku (1937) postala simbol nesmiselnosti vojne. Na sliki, ki je polna simbolike, je tudi Minotaver, pošast s človeškim telesom in bikovo glavo, ki je moderni simbol tiranije, kakršno so uprizarjali Franco, Hitler, Mussolini … Kako se danes upreti vojnim grozotam, ki se znova in znova razplamtevajo? Boju velesil za nadzor nad Arktiko, vlogi Amerike na svetovnem zemljevidu, vstopu Kitajske na mednarodno prizorišče, pomenu Afrike v sodobnem svetu in vedno bolj grozeči podnebni krizi? Kako drastično je treba v sodobnih medijih prikazovati grozote, ki jih v današnjem svetu doživljajo gobavci, da jih svet sliši? In se jih dotaknejo. Jih ganejo. Je dovolj prikazati njihove od bolezni uničene obraze, iz katerih sije milina oči? Ko njene posledice na fotografiji ali na filmu prekrije topel, širok nasmeh? So ozaveščanje, sočutje in ljubezen dovolj?

 

Za Marxa je bila glasba »ogledalo stvarnosti«, Nietzsche jo je razumel kot »besedo resnice«. Če je umetnost, katerakoli že, zavezana resnici, naj se ta resnica dotakne vseh ostankov človečnosti, ki jih pietetno, solidarno in sočutno še vedno nosimo v sebi. Filozof Jean-Jacques Rousseau je v Eseju o izvoru jezikov (Krtina, 1999, str. 30) zapisal: »Naj torej raziskujemo izvor različnih umetnosti ali pa opazujemo prve nravi, v obeh primerih vidimo, da se v svojem počelu vse nanaša na sredstva preživetja.« Če v tem kontekstu razumljena umetnost – kot so slike, instalacije, fotografije, videi in dokumentarni filmi Azada Karima, Toma Križnarja in Bojane Pivk Križnar – lahko spreminja svet in v srca tihotapi védenje, ozaveščanje in upanje, je tudi razstava Ta svet v mojih očeh dosegla svoj namen.

Mogoče vas zanima tudi …

Skip to content