Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo 2023/24

»Arhitekti imajo privilegij, da gradijo nove svetove ter nam s predmetnimi in vizualnimi rešitvami lajšajo in lepšajo svet,« pravi Bogo Zupančič arhitekturni zgodovinar in kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki bo na predavanju v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo orisal razvoj arhitekta Edvarda Ravnikarja in njegovih del, ki segajo vse od šolanja in sodelovanja pri profesorju Jožetu Plečniku, izpopolnjevanja pri Le Corbusieru v Parizu, poznavanja šole Bauhaus in Hochschule fur Gestaltung v Ulmu ter strukturalističnih tendenc v arhitekturi v drugi polovici 20. stoletja in utiranja lastne poti. Seveda bo govora tudi o pečatu, ki ga je arhitekt pustil v Novi Gorici.

Vljudno vabljeni!

Razstavna sezona 2023/24

Razstava: 8.–29. december 2023

Otvoritev: petek, 8. december 2023, ob 19.00

Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Krmelj.

Decembrski razstavni projekt Od daleč, od blizu odstira vpogled v ustvarjalnost zadnjih nekaj let kiparjev Katje Oblak in Julija Boršnika, ki sicer ne delujeta kot kiparski tandem, čeprav je njuno življenje in delo tesno prepleteno. Že v času študija kiparstva na ALUO sta oba nakazala smer, v katero ju bo vodilo njuno raziskovanje, ki  je do danes ostalo tako kritično kot občutljivo do okolja in sodobnih družbenih vprašanj. Izhodišče kiparstva Katje Oblak je telo; največkrat kar njeno lastno, bodisi v plesu, performansu, glini ali papirju, s katerim raziskuje notranje vzgibe v sebi, kot tudi medsebojne in družbene odnose. Njeno kiparsko telo živi na več ravneh: kot družinsko drevo, kot čustvo, kot sanje, kot telo živali … Julij Borštnik svoje teoretske raziskave družbenih sprememb zlasti na področju politične ekonomije, ki niso prav pogosto predmet likovnih objektov in razstav, vizualizira z likovnim jezikom. Objekti, po formi najbližji minimalizmu, so v resnici nasičeni s pomeni; vsaka točka njihove površine je informacija o spremembi, ekonomskem prelomu ali družbenemu zamiku. Vendar, ne gre le za ilustracijo družbenih problemov, saj je kiparjevo delo samo, hkrati že izhod v nov proces. »Seči preko sočasnih norm koristnega početja. Čez ustaljene samoumevnosti dojemanja. Onkraj horizonta svoje dobe …”, je zapisal v intervjuju ob razstavi.

O sodelujočih umetnikih

Julij Borštnik (1977, Ljubljana) je leta 2001 vpisal kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2005 je prejel mednarodno nagrado za umetnike ESSL Award. Leta 2006 je prejel Prešernovo nagrado za študente ter sodeloval na Trienalu sodobne slovenske umetnosti U3. Študij kiparstva je zaključil leta 2007. Leta 2008 je vpisal podiplomski študij filozofije, ki ga v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici izvaja Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Deluje skozi medije kiparstva, postavitve v prostor, vizualnih 2D in 3D konceptualnih shem, dokumentarnega filma, videa, animacije in ilustriranega performansa. V letih od 2003 do 2011 se je aktivno pridružil pionirskemu projektu ustanavljanja mednarodnega rezidenčnega umetniškega centra Art središče na Goričkem. Leta 2016 je skupaj s kiparkama Katjo Oblak in Anjo Kranjc ter v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica ustanovil Likovno šolo v Mestni galeriji Nova Gorica, v kateri deluje kot mentor. Od leta 2011 poučuje tudi v LICE Galerije Miklova hiša v Ribnici.

Katja Oblak (1975, Ljubljana) je leta 2008 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer kiparstvo, pri prof. Matjažu Počivavšku in docentu Jiřiju Kočici. Raziskovanje v polju kiparstva posveča telesu in percepciji le-tega v sodobnem prostoru, odnosu do drugih (teles) in odnosu do narave. Posveča se tudi učenju na področju kiparstva in vizualnih umetnosti. Med drugim je nosilka predmeta Visual arts na mednarodni srednji šoli Vector International Academy v Ljubljani. Za svoje delo je prejela več priznanj. Od leta 2009 deluje kot samozaposlena na področju kulture. Razstavlja in izvaja performanse doma in v tujini.