Claude Delangle je 36 let poučeval saksofon na nacionalnem pariškem konservatoriju, je tudi soustanovitelj Evropske univerze za saksofon v francoskem Gapu. Nastopil je z zasedbo Ensemble Intercontemporain in Pierrom Boulezom. V tesnem odnosu z Lucianom Berijem, italijanskem skladatelju znanem po eksperimentalnem in pionirskem delu na področju elektronske glasbe, je premierno izvedel njegov koncert Chemin VII – Récit in z njim nastopal v ZDA in Evropi. Sodeloval je s številnimi velikimi orkestri in dirigenti, med drugim je pri 23 letih debitiral z Rapsodijo Clauda Debussyja s Filharmoničnim orkestrom Monte Carla. Kot navdušen in goreč promotor francoskih pihal nastopa z najbolj priznanimi pihalnimi orkestri. Sodeloval je v skoraj vseh kontekstih, z elektroniko, s koreografi in pevci. Njegovo glasbeno dejavnost še naprej navdihujeta ustvarjanje in podajanje znanja. Premierno je izvedel 150 del, za BIS Records je v pet desetletij dolgem sodelovanju s pianistko Odile Catelin-Delangle s posnel petindvajset posnetkov. Delangle aktivno sodeluje pri razvoju saksofonov Henri-Selmer-Paris in je odgovoren za zbirko pri založbi Editions Henry-Lemoine-Paris. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj, med drugim tudi viteškega naziva umetnosti in književnosti Chevalier des Arts et des Lettres in doktorata Honoris Causa romunske univerze Iasi Georges Enesco. Leta 2021 je bil posvečen v duhovnika v francoskem dekanatu Romunske pravoslavne cerkve.

Nicolas Arsenijevic je eden najbolj nadarjenih saksofonistov svoje generacije. Leta 2016 je diplomiral na Pariškem konservatoriju (CNSMDP) v razredu Claudea Delangleja. Dolga leta svojo pozornost posveča sodobnemu ustvarjanju, izvirnim in tudi transkribiranim skladbam, tradicionalni glasbi in celo glasbenemu gledališču. Je večkratni nagrajenec številnih mednarodnih tekmovanj, kot so Evropsko tekmovanje saksofonistov Gap (Francija, 2008), Mednarodno tekmovanje saksofonistov SAXGO Nova Gorica (Slovenija, 2011), Mednarodno tekmovanje Chieri (Italija, 2011), Akademija Flaine (Francija, 2012), Mednarodno tekmovanje Andorra SaxFest (2015) in prestižni Mednarodno tekmovanje Adolphe Sax (Dinant, Belgija, 2014). Redno nastopa v Parizu (Musée Jacquemart-André, Salle Cortot, Théâtre du Châtelet) in po vsej Evropi (Nizozemska, Škotska, Slovenija, Italija, Srbija, Črna gora). Prav tam vodi tudi številne mojstrske tečaje. Član več komornih zasedb (Quatuor Laloy, Saxback Ensemble, Kosmopolitevitch Orkestar, Oct’opus Ensemble) posveča del svojega časa sodobnemu ustvarjanju. Njegovo delo z mladimi skladatelji pri IRCAM in CNSMDP je ustvarilo izvirne skladbe, kot sta Four Bodies in Search of An Author, nastali v Parizu leta 2014. Arsenijevic je ambasador Selmer Paris, vse od leta 2013 je tudi nagrajenec fundacije Cziffra. Arsenijevic je bil kot naslednik velikega saksofonista in pedagoga Clauda Delangla leta 2024 imenovan za profesorja saksofona na Conservatoire Supérieur de Musique et de Danse de Paris (CNSMDP).

Étienne Boussard je pri osmih letih odkril saksofon in razvil ljubezen do glasbe zahvaljujoč svojemu učitelju Stéphanu Charlotu, ki mu je privzgojil največje umetniške vrednote, kot so medsebojno deljenje, radovednost, svoboda, predvsem pa veselje do ustvarjanja glasbe in njeno vrednotenje, tako v vlogi poslušalca kot tudi izvajalca. V želji, da bi nadaljeval to pot, je Etienne svoje znanje izpopolnjeval na konservatorijih v Toursu in Lyonu, nato pa se je pridružil prestižnemu razredu Clauda Delangla na Conservatoire National Supérieur de Musique et de Danse v Parizu, kjer je trenutno v zadnjem letniku magistrskega študija. Étienne že več let poučuje tudi saksofon na Conservatoire du Pré Saint Gervais. Leta 2020 je osvojil štiri nagrade na mednarodnem tekmovanju Josipa Nochta na Hrvaškem. Dve leti pozneje je osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju SAXGO v Sloveniji, leta 2024 pa mu je sledila prva nagrada na mednarodnem tekmovanju Adolphe Sax v L’Haye-les-roses. Ti uspehi so mu odprli vrata orkestrov na Hrvaškem, v Sloveniji in Franciji, ki so mu ponudili  solistične nastope. Étienne, ki se še vedno izobražuje, še naprej ostri svoje čute in razvija radovednost do repertoarja in ustvarjanja, zlasti s kvartetom Quatuor Zahir in Duom Mœbius.

Jan Gričar poučuje saksofon in komorno igro na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter je asistent za saksofon na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Koncertiral je v prestižnih dvoranah, kot so pariška Salle Cortot, japonska Izumi Hall in dunajski Musikverein, ter kot solist nastopil z Dunajskimi simfoniki, Simfoničnim orkestrom Slovaškega radia, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije. Posebno pozornost namenja sodobni glasbi – krstno je izvedel več kot 20 del slovenskih in tujih skladateljev, redno snema za arhiv RTV Slovenija in sodeluje pri diskografskih projektih. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani (prof. Matjaž Drevenšek, prof. Miha Rogina), na Regionalnem konservatoriju v Versaillesu (prof. Vincent David) in na Pariškem konservatoriju (prof. Claude Delangle). Kot solist in komorni glasbenik je prejemnik več nagrad na priznanih tekmovanjih v Sloveniji in tujini, vključno s TEMSIG-om, SAXGO, Andorra Sax Festom in Osaka International Chamber Music Competition. Od leta 2021 umetniško so-vodi Mednarodna srečanja saksofonistov SAXGO v Novi Gorici ter redno sodeluje kot član strokovnih žirij na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Joonatan Rautiola je na Akademiji Sibelius študiral pri Pekki Savijokiju, v Parizu pa pri Nicolasu Prostu in Christianu Wirthu. Leta 2010 je postal prvi nordijski saksofonist, ki je diplomiral pri Claudu Delanglu na pariškem konservatoriju. Njegova učitelja sta bila tudi klarinetist Paul Meyer in oboist Maurice Bourgue. Kot solist je nastopil z Latvijskim nacionalnim simfoničnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom Finskega radia, Düsseldorfer Symfoniker, Het Kamerorkest Brugge in s številnimi drugimi profesionalnimi nordijskimi pihalnimi orkestri. Imel je recitale v Londonu, Dublinu, Tokiu, St. Petersbourgu in v newyorški dvorani Carnegie Hall. Kot aktiven izvajalec sodobne glasbe je krstno izvedel dela Patricka Marclanda, Tapia Tuomele, Ollija Virtaperka, Tuomasa Turriaga, Geralda Shapira, Antonina Servièra in Christiana Laube, učil se je tudi pri Pierru Boulezu in Betsy Jolas. V letih 2015 in 2016 je premierno izvedel koncert za saksofon Guillauma Connessona s Strasbourškim filharmoničnim orkestrom in koncert za saksofon Ollija Virtaperka s skupino TampereRaw. Je edini pihalec, ki je zmagal na tekmovanju mladih solistov Finskega nacionalnega radia. Njegove številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih vključujejo zmage na tekmovanju solistov nordijskih pihalcev in Mednarodnem tekmovanju saksofonistov SAXGO v Novi Gorici ter nagrade na mednarodnem tekmovanju pihalcev Aeolus in mednarodnem tekmovanju saksofonistov Adolphe Sax v Dinantu v Belgiji. Med drugim je vodil mojstrske tečaje v Tokiu, Rigi, Londonu in Strasbourgu, aktualno pa poučuje na akademiji Sibelius in glasbeni akademiji v Tampereju.

Miha Rogina, ‘najboljši saksofonist današnje mlajše generacije’ po reviji The Sax, slovi po inovativnih interpretacijah glasbenih del. Je dobitnik 1. nagrade na 10 mednarodnih tekmovanjih. Sodeloval je z mnogimi vodilnimi glasbeniki kot P. Boulez in F. Luisi ter nastopil na velikih mednarodnih koncertnih odrih širom Evrope, Azije, Amerike in Afrike. Študij saksofona je začel na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri prof. M. Drevenšku, nadaljeval pa v Franciji pri J.-Y. Fourmeauju, V. Davidu in na prestižnem CNSM de Paris pri C. Delanglu, kjer je diplomiral z odliko. Izpopolnjeval se je na sloviti Eastman School of Music v ZDA. Po študiju saksofona je z odliko zaključil študij orkestrskega dirigiranja na Universität für Musik und Darstellende Kunst na Dunaju, kjer je študiral pri J. Wildnerju, B. Debillyju in U. Lajovicu, zatem pa še študij zborovskega dirigiranja pri Thomasu Langu na isti inštituciji. Kot solist je nastopil s številnimi najbolj priznanimi mednarodnimi orkestri. Kot aktivni komorni glasbenik koncertira s pianistko Sae Lee, s katero nastopata kot Duo Kalypso. Je tudi član slovenskega pihalnega seksteta Camerata Academica in kvinteta Cvilič. Je profesor za saksofon in prodekan za študijske zadeve na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Med letoma 2013 in 2018 je deloval kot gostujoči profesor na univerzi Senzoku Gakuen v Tokiu, na Osaka College of Music (Japonska) in Akademiji Sibelius v Helsinkih. Mojstrske tečaje vodi na univerzah po Japonski in Evropi ter deluje kot član žirij domačih in mednarodnih tekmovanj. Kot dirigent je vodil številne simfonične orkestre in zbore.

Miho Sumiya (1995) se je začela učiti klavir pri 5 letih, saksofon pa je prijela v roko pri 12. Leta 2018 je diplomirala na oddelku za instrumentalno glasbo na Fakulteti za glasbo Tokijske univerze za umetnost. Po diplomi je prejela glasbeno nagrade Acanthus, Ataka in Mitsubishi Estate. Od srednje šole dalje je zmagala na številnih tekmovanjih, vključno s 1. mestom v kategoriji saksofonov na 22. vse japonskem mladinskem tekmovanju klasične glasbe, 1. mestom na 15. mladinskem tekmovanju saksofonistov in zlato medaljo v kategoriji srednjih šol na 15. japonskem mladinskem tekmovanju pihalcev in tolkal. Kot študentka je na 6. glasbenem tekmovanju Akiyoshidai osvojila 1. mesto in veliko nagrado (nagrada guvernerja prefekture Yamaguchi). Poznejše številne nagrade vključujejo 2. mesto na 34. japonskem tekmovanju pihalcev in tolkal. Postala je tudi prva ženska, ki je zmagala na Mednarodnem tekmovanju saksofonistov SAXGO v Novi Gorici leta 2018. Sumiya je s svojo prvo ploščo debitirala leta 2018 pri založbi King Records. Njeni pogosti nastopi v medijih vključujejo Untitled Concert TV Asahi, Enter the Music BS Japan, Hirunandesu! Nippon Television in Recital Nova NHK-FM. Zdaj je vzhajajoča zvezda med saksofonistkami, nastopila je s številnimi orkestri. Bila je rezidenčna umetnica za projekt revitalizacije glasbe v javnih dvoranah Japonske fundacije za regionalne umetniške dejavnosti 2015/2016, sopranska saksofonistka kvarteta saksofonov Lumie in članica pihalnega orkestra Panda. Študirala je saksofon pri Nobuya Sugawa, Nami Tsurukai, Masanori Oishi in Sumichika Arimura.

Nina Šenk je po končanem študiju kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu P. Mihelčiča nadaljevala podiplomski študij kompozicije na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu pod mentorstvom L. Voigtländerja in leta 2008 končala mojstrski študij na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu v razredu M. Pintscherja. Leta 2017 je prejela nagrado Prešernovega sklada. Leta 2019 je postala najmlajša (izredna) članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 2022 je prejela tudi avstrijsko nagrado Johanna Josepha Fuxa, ki ji jo je prineslo operno delo Canvas (platno) po literarni predlogi S. Semenič, žirijo pa je navdušila tudi s svojim preostalim delom. V letu 2024 je prejela skladateljsko nagrado Erste Bank Kompositionspreis 2024, eno najuglednejših nagrad na področju sodobne glasbe. Po mnenju žirije skladateljico odlikuje “visoka stopnja virtuoznosti pri obravnavi forme in glasbene arhitekture”. Njene skladbe so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini (BBC Proms, Bienale Newyorške filharmonije, Salzburške slavnostne igre, Wien modern, Young Euro Classic Berlin, Kasselski glasbeni dnevi, Musica Viva München,…) ter na koncertih po vsem svetu z različnimi orkestri in ansambli (Kraljevi orkester Concertgebouw, Orkester Bavarskega radia, Nemški simfonični orkester iz Berlina, Filharmonični orkester iz Strasbourga, Newyorška filharmonija, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester SNG Maribor ter ansambli Intercontemporain, Modern, Klangforum, Musikfabrik, Scharoun, Mosaik, Riot, Concorde, Londonska Sinfonietta, pihalni kvintet Slowind idr.).

Prof. mag. Matjaž Drevenšek je profesor za saksofon na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Kot solist in komorni glasbenik (član Zagrebškega kvarteta saksofonov, LJD Ensemble ter drugih klasičnih, jazzovskih in rockovskih zasedb) nastopa po Evropi, Južni in Srednji Ameriki, Aziji, Kanadi in ZDA. Kot solist igra z naslednjimi vodilnimi simfoničnimi in pihalnimi orkestri doma in v tujini: Orkester Slovenske filharmonije, Mariborska filharmonija, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Orkester Slovenske vojske, Zagrebška filharmonija, Simfoniki in Big band HRT, Zagrebški solisti, Hrvaški komorni orkester, Simfonični pihalni orkester Hrvaške vojske, Orkester republikanske garde, Hongkonški festivalski pihalni orkester, Pihalni orkester Kraljeve severne visoke glasbene šole (VB), Pihalni ansambel Emory in Pihalni ansambel Minnesotske univerze (ZDA) ter Nacionalni simfonični pihalni orkester iz San Joseja, Kostarika. Sodeluje v žirijah na domačih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov (Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Latvija, Nemčija, Poljska, Severna Makedonija, Srbija) ter vodi številne poletne šole in mojstrske razrede v Evropi, Aziji, Srednji Ameriki in ZDA. Krstno je izvedel prek 80 skladb domačih in tujih avtorjev ter sodeloval pri 21 diskografskih izdajah. Bil je umetniški vodja Mednarodnih srečanj saksofonistov SAXGO in Mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Novi Gorici. Do 30. septembra 2025 je na funkciji prorektorja Univerze v Ljubljani za umetnost.

Sae Lee je po študiju na Šoli za glasbo Toho Gakuen v Tokiu z odliko diplomirala iz klavirja in komorne glasbe na Pariškem konservatoriju pri Michelu Beroffu in Ericu Le Sageu. Je prvonagrajenka več tekmovanj, med njimi mednarodnih klavirskih tekmovanj Città di Padova in Albert Roussel ter tekmovanj komorne glasbe Fnapec, Carlo Soliva in Cidade de Alcobaça. Nastopila je na priznanem pariškem festivalu Piano à Enghien, na mednarodni konferenci Nevada-Semipalatinsk pod pokroviteljstvom kazahstanske vlade in UNESCA ter v televizijskem programu japonske nacionalne televizije NHK Classic Club. Kot solistka je koncertirala s Sofijsko in Plevensko filharmonijo, Filharmoničnim orkestrom Kansai, in Orkestrom Slovenske filharmonije, s katerim je izvedla Simfonijo Turangalîla O. Messiaena. Umetniško sodeluje z baletnimi plesalci svetovnega slovesa, kot so Aurélie Dupont (direktorica Baleta Pariške nacionalne opere) in Kevin O’Hare (direktor londonskega Kraljevega baleta). Zaposlena je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. “Sae Lee je ena najbolj iskanih kolaborativnih pianistk svoje generacije. Njena sposobnost subtilne interakcije z glasbeniki, izjemno obvladovanje instrumenta in vrhunski umetniški nivo začarata občinstvo” (časopis Mainichi).

Irèn Seleljo se je rodila leta 1987 v Uzhgorodu (Ukrajina). Z učenjem klavirja je pričela pod mentorstvom svoje matere, nato pa je študirala pri Erzsèbet Belàk na Visoki glasbeni šoli St. Stephan v Budimpešti. Med 2006 in 2011 je študirala na Akademiji za glasbo Liszt Ferenc (Budimpešta) pri Attili Némethyju in Istvánu Gulyásu. Leta 2008 je preživela semester na Bard College (ZDA), kjer se je izpopolnjevala pri prof. Jeremyju Denku. Vedno je kazala veliko zanimanje za komorno glasbo, glasbenike je spremljala na tekmovanjih, avdicijah in recitalih. Po magistrskem študiju na madžarski akademiji kot solistka izvajalka in učiteljica je nadaljevala študij instrumentalne spremljave na Konservatorium Wien Privatuniversität v razredu prof. Denise Benda. Irèn Seleljo je iskana komorna glasbenica in redno koncertira z različnimi instrumentalisti. Njen repertoar obsega več klasičnih glasbenih stilov, v zadnjih letih pa je posebno pozornost posvetila sodobni glasbi. Poleg koncertiranja s svojima komornima skupinama Duonarchie in Seleljo Duo je kot solistka in komorna glasbena partnerica nastopi na prestižnih festivalih in recitalih na Madžarskem, v Avstriji, Španiji, Sloveniji, Italiji, Romuniji in Čilu. Od leta 2013 deluje kot klavirska korepetitorka na Kunstuniversität Graz in na Musik und Kunst Privatuniversität der Stadt Wien.