Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae 2026
Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae
Nekdanji festival Dnevi stare glasbe, ki je zrasel na zapuščini cikla Dvorna glasba, je po šestih letih svojega obstoja leta 2017 doživel preobrazbo in preporod. Festivalu, ki je razpet med Novo Gorico in Goriškimi brdi, smo namreč nadeli novo ime, Flores Musicae, in razširili diapazon iz renesančne glasbe tudi na glasbo srednjega veka. Festival oblikujemo v sodelovanju z društvom DRAMSAM Centro Giuliano di Musica Antica ter ob finančni podpori Mestne občine Nova Gorica in Ministrstva RS za kulturo.
Bor Zuljan – umetniški vodja festivala Flores Musicae
Program že šestnajst let umetniško snuje vrhunski goriški kitarist in lutnjist Bor Zuljan, ki se posveča različnim glasbenim zvrstem v nenehnem zasledovanju sinteze med sodobno in staro glasbo, najrazličnejšimi glasbenimi tradicijami sveta, jazzom ter improvizacijo. Prejemnik številnih nagrad in imenitnih priznanj za njegove samostojne zgoščenke in tiste posnete z njegovo skupino La Lyra, je na Visoki šoli
za glasbo v Ženevi magistriral iz kitare (prof. Dušan Bogdanović), lutnje (prof. Jonathan Rubin) in srednjeveške glasbe (prof. Francis Biggi). Kot asistent na isti šoli vodi raziskovalni projekt o improvizaciji fantazij na lutnji, s katerim nadaljuje doktorski študij v sodelovanju s Centrom za renesančne študije Ricercar ter univerzo v francoskem Touru. Poučuje na dveh ženevskih konservatorijih ter občasno predava na prestižnih svetovno priznanih institucijah.
Festival kreativne stare glasbe | Nova – Stara glasba
Festival Flores Musicae se je po 15 letih že uveljavil kot pomemben kulturni dogodek na Goriškem, ki vsak začetek jeseni privabi občinstvo tako iz Slovenije in Italije kot tudi iz širšega evropskega prostora. Unikatni in presenetljivi programi postavljeni na sugestivna prizorišča dajejo festivalu prepoznaven pečat, ki mu zagotavlja posebno mesto tudi v celotni Evropi.
Čeprav je festival posvečen starejši glasbi, predvsem tisti iz srednjega veka in renesanse, se že od samega začetka spogleduje tudi z drugimi žanri, kot so različne glasbene tradicije sveta, jazz in sodobna glasba, kar vedno privablja tudi novo, raznoliko in mlajšo publiko. Za prihodnja leta si s festivalom Flores Musicae tako želimo ojačati ravno to eklektično podobo in festival postaviti kot referenco na področju “kreativne stare glasbe”.
16. edicija bo tako posvečena “novi stari glasbi”. Čeprav samo bistvo historične izvajalske prakse leži v raziskovanju historičnega zvoka smo lahko popolnoma prepričani, da se le-temu lahko samo okvirno približamo. Nekateri izvajalci tako staro glasbo vzamejo kot osnovo za nove kreacije. Ameriška skupina The Fine Hand raziskuje korenine ameriških folk balad in jih postavlja ob bok improvizacijam na grafične partiture skladatelja in likovnega umetnika Kitea. Mednarodni trio Bailly, Baker, López, ki je nastal na pobudo mladega francoskega jazz pianista Baptista Baillyja, bo poskrbel za enega najbolj uspešnih poskusov mešanja srednjeveške glasbe in jazza. Projekt Monteverdi Rock skuša italijansko zgodnjebaročno glasbo odeti v novo preobleko s kombinacijo starih in modernih, električnih inštrumentov. Belgijski duo Mnemøsyne pa bo na unikaten način predstavil program Ora mystica, ki združuje srednjeveške mistične speve in avantgardno glasbo 20. in 21. stoletja.
Festival Flores Musicae že od leta 2011 vsako leto na Goriško prinaša visokokakovostno srednjeveško in renesančno glasbo. Edini festival pri nas, ki se programsko osredotoča na predbaročno glasbo, je v zadnjem desetletju ustvaril in izobrazil novo publiko, ki se iz leta v leto vrača in tudi veča. Pod umetniškim vodstvom svetovno priznanega lutnjista Bora Zuljana so na festivalu nastopili glasbeniki izjemnega slovesa, kot so Emma Kirkby, Pino De Vittorio, Marco Beasley, Rolf Lislevand, ansambli Doulce Mémoire, Tasto Solo in številni drugi, vsako leto pa priložnost dobijo tudi slovenski glasbeniki ter umetniki nove generacije. V Glasbeni šoli Nova Gorica smo večkrat pripravili tudi tematske predstavitve za njihove učence, često so se ob koncertih festivala ponudili tudi mojstrski tečaji na najvišjem nivoju. Že od vsega začetka sodelujemo tudi s festivalom Musica Cortese iz sosednje Furlanije Julijske krajine.
S festivalom Flores Musicae načrtujemo nadaljevanje v tej smeri, osredotočeni na obdobje srednjega veka in renesanse. Radi pa bi vsako leto vključili tudi današnje glasbene ustvarjalce, ki gojijo v svoji glasbi močan vpliv srednjeveške in renesančne glasbe ali so na kakršenkoli način povezani z le-to. Festival skuša s čimbolj odprtim in širokim pogledom na staro glasbo ter z vključevanjem z njo povezanih drugih glasbenih žanrov ozaveščati širšo publiko in za tovrstno glasbo navdušiti tudi nove poslušalce.
Dogodki festivala so bili od samega začetka postavljeni v objekte srednjeveške in renesančne arhitekturne dediščine, kot so cerkev Sv. Mihaela v Šmihelu, Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, Grad Kromberk, cerkev Sv. Križa v Kojskem, Vila Vipolže, cerkev Sv. Tilna v Svetem pri Komnu, Grad Štanjel, Stolnica sv. Hilarija in Tacijana (Gorica, Italija) in druge. V prihodnjih letih bi želeli s to glasbo napolniti še nova in drugačna prizorišča. Radi bi obudili nekatere nove arhitekturne bisere, kot je na primer cerkev Sv. Marije Vnebovzete v Vitovljah, hkrati pa poskusili najti tudi drugačne lokacije, bodisi v naravi bodisi v prostorih, kjer taka glasba ne zveni pogosto.
Festival tako ohranja svojo edinstveno osebnost in integriteto ter z manjšimi, vendar edinstvenimi in kvalitetnimi, skorajda butičnimi produkcijami, zapolnjuje kulturno ponudbo Goriške.
Festivalski koncerti se bodo letos odvili v EPICentru in na treh partnerskih prizoriščih. Poleg tradicionalne briške postaje v Vili Vipolže, kjer glasba srednjega veka in renesanse tradicionalno odzvanja že vrsto let, se bomo letos ustavili tudi na Mostovni v Solkanu. Za zaključek letošnje edicije pa se po lanski prvi izvedbi vračamo v Rotundo SNG NG, za ta festival nekoliko nenavadno prizorišče s svojim prostorskim in akustičnim izzivom.
EPICENTER – INTERPRETACIJSKI CENTER EPIC
Projekt EPIC je nosilni projekt Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. Gre za čezmejni participativni prostor, namenjen interperaciji, študiju, izmenjavi pogledov in razumevanju zgodovine 20. stoletja. Projekt je umeščen v nekdanje razkladališče Slovenskih železnic na Kolodvorski poti v Novi Gorici. Integralni del interpretacijskega centra EPIC je stalna razstava Mesto na meji, ki vključuje osebne zgodbe in spomine prebivalcev Goriške, s čimer želi osvetliti zgodovinske interpretacije regije. Namen EPIC-a je spodbujanje dialoga o identiteti in skupni dediščini, pri čemer lokalni prebivalci aktivno
sodelujejo pri oblikovanju njegove vsebine. Platforma obravnava zgodovinske in kulturne izzive ter spodbuja sodelovanje in kritični dialog. Razstava »Mesto na meji« temelji na predstavitvi in analizi spominov prebivalcev multikulturnega Goriškega območja, kjer so se skozi zgodovino prepletale različne kulture, jeziki in identitete. Zbrane življenjske zgodbe ponujajo drugačen pristop k razumevanju preteklosti skozi perspektive posameznikovih ter razkrivajo odnose med prebivalci v obdobju pred, med in po obeh svetovnih vojnah in procesov, ki so oblikovali dojemanje burnega stoletja na obmejnem območju.
Drugi koncert bo gostila vila v osrčju valovitih vinogradov, ki je že tradicionalno prizorišče za koncerte v sklopu festivala Flores Musicae. Identiteto Brd, deželo opojnih trenutkov, so izklesali mednarodni vetrovi in domača zemlja. Vipolže so znane kar po dveh dvorcih, mlajšem v gornjem delu vasi in starem v vzhodnem delu vasi. Slednji, današnja Vila Vipolže, pripoveduje zgodbo v srcu slovanskega, germanskega in romanskega sveta. Vila, ki leži v objemu slikovitih briških trt, je v svoji zgodovini doživela različne preobrazbe: od lovskega dvorca za poletne užitke goriških grofov in plemičev rodbin
Herberstein, Della Torre, Attems in nazadnje Teuffenbach do imenitne renesančne vile v 17. stoletju. Benečani so jo predelali v poletno rezidenco pravokotne oblike in ji prislonili oglata stolpiča z beneškim okrasjem in baročnim vodnjakom. Med obema svetovnima vojnama Vili Vipolže niso prizanašali, nazadnje jo je l. 1948 prizadel požar. Nato je dolgo speča Trnuljčica tu in tam gostila zabave in vinske festivale na novo zgrajenem plesišču. Danes se vila postavlja kot novo regijsko kulturno kongresno središče, ki jo obkroža vabljiv park z baročnim vodnjakom. Več…
Kulturni center Mostovna, nekoč industrijski objekt s travnatim dvoriščem, se nahaja na robu Nove Gorice in Solkana tik ob železniški progi in državni meji. Bližina mestnega jedra in oddaljenost spalnih naselij so skupaj s prostornostjo Mostovne bili kot nalašč za njeno preoblikovanje v javni prostor namenjen kulturnim dejavnostim. Na pobudo neformalne združbe skupin in posameznikov se je ideja o njegovi oživitvi pojavila leta 1996, v tesnem sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica
pa je po raznih zapletih uradno odprla svoja vrata jeseni 2002. Poleg glasbene dejavnosti na Mostovni domuje tudi likovna umetnost v Galeriji TiR, ki je v prvi vrsti namenjena promociji mladih, še neuveljavljenih avtorjev, večkrat pa tam razstavljajo tudi priznani ustvarjalci srednje generacije. Galerija je programsko usmerjena predvsem v urbane, sodobne, inovativne, eksperimentalne, multimedijske, tehnološko podprte umetniške prakse. Svoj prostor nudi tudi predstavitvam tradicionalnih likovnih zvrsti, slikarstvu, kiparstvu, grafiki, risbi. Galerija TiR je dolga leta eno izmed razstavišč NAŠEGA Festivala sodobnih umetniških praks PIXXELPOINT. Več…
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je naslednik Primorskega dramskega gledališča, ustanovljenega leta 1969, ki je vrsto let domovalo v Kulturnem domu Nova Gorica. Leta 1994 je bila po zasnovi Vojteha Ravnikarja zgrajena nova gledališka hiša z moderno tehnično opremo in dvorano s 371 sedeži. Leta 2011 je bil dodan mali oder s 107 sedeži, 14 let kasneje pa še amfiteater, ki ima od 496 do 617 sedežev (odvisno od postavitve). Leta 2004 se je gledališče preimenovalo v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, institucija nacionalnega pomena, ki je v celoti financirana s strani države. Pomen gledališča ter njegovo
programsko in umetniško usmeritev opredeljuje tudi zemljepisni položaj – Nova Gorica leži na stiku slovanske in romanske kulture. Repertoar sestavljajo tako moderna kot klasična besedila; zaznamujeta ga lokalni mediteranski temperament in odprtost za raziskovanje in eksperiment. Del zelo razgibane gledališke stavbe je tudi tako imenovana rotunda, prizorišče raznoraznih ‘butičnih’ dogodkov, kot so priložnostne razstave, instalacije, performansi in glasbeni dogodki. V rotundo, z markantno višino in izjemno akustiko, se po lanskoletni prvi in zelo pozitivni izkušnji s festivalom vračamo tudi letos. Več…
