Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae 2024
Festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae
Nekdanji festival Dnevi stare glasbe, ki je zrasel na zapuščini cikla Dvorna glasba, je po šestih letih svojega obstoja leta 2017 doživel preobrazbo in preporod. Festivalu, ki je razpet med Novo Gorico in Goriškimi brdi, smo namreč nadeli novo ime, Flores Musicae, in razširili diapazon iz renesančne glasbe tudi na glasbo srednjega veka. Festival oblikujemo v sodelovanju z društvom DRAMSAM Centro Giuliano di Musica Antica ter ob finančni podpori Mestne občine Nova Gorica in Ministrstva RS za kulturo.
Bor Zuljan – umetniški vodja festivala Flores Musicae
Program že desetletje dolgo umetniško snuje vrhunski goriški kitarist in lutnjist Bor Zuljan, ki se posveča različnim glasbenim zvrstem v nenehnem zasledovanju sinteze med sodobno in staro glasbo, najrazličnejšimi glasbenimi tradicijami sveta, jazzom ter improvizacijo. Prejemnik številnih nagrad in imenitnih priznanj za njegove samostojne zgoščenke in tiste posnete z njegovo skupino La Lyra, je na Visoki šoli za glasbo v Ženevi magistriral iz kitare (prof. Dušan
Bogdanović), lutnje (prof. Jonathan Rubin) in srednjeveške glasbe (prof. Francis Biggi). Kot asistent na isti šoli vodi raziskovalni projekt o improvizaciji fantazij na lutnji, s katerim nadaljuje doktorski študij v sodelovanju s Centrom za renesančne študije Ricercar ter univerzo v francoskem Touru. Poučuje na dveh ženevskih konservatorijih ter občasno predava na prestižnih svetovno priznanih institucijah.
Veter je že sam po sebi zvok, vibracija v zraku. Človeški glas brez vetra – diha ne bi deloval in najstarejši inštrumenti, med katere sodi tudi slovita neandertalska piščal iz Divjih bab, vsi delujejo na principu vetra – piha. V 14. ediciji se bo festival Flores Musicae postvetil ravno tej tematiki. S prvim koncertom se bomo vetru prepustili s francosko skupino Into the Winds, ki postaja vodilna alta cappella z najrazličnejšimi pihali od šalmajev in bombard, do srednjeveških in renesančnih trobil ter konsortom kljunastih flavt, in ki bo v njihovem energičnem slogu polnem groove-a predstavila program različnih plesov med poznim srednjim vekom in renesanso. Slovenska virtuozinja na kljunasti flavti Maruša Brezavšček bo s svojim ansamblom Pampinea pričarala zvoke Firenc iz 14. stoletja s programom osnovanim okrog Boccacciovega Dekamerona, v katerem bo zvenel tudi Landinijev orgelski portativ. Slovenski multi-inštrumentalist Boštjan Gombač, ki se vrsto let ukvarja tudi z igranjem na rekonstrukciji piščali iz Divjih bab, nas bo v duetu z v Sloveniji stanujočim harfistom Eduardom Raonom popeljal v Nadzemeljske zvočne pokrajine. Obogateni konsort renesančnih prečnih flavt Phaedrus pa bo s programom Adonia pripovedoval zgodbo Venere in Adonisa skozi oči italijanske renesanse in s tem zaključil to popotovanje med glasbami z vseh vetrov. Posebno bi si želel v letošnjem programu predstaviti še en koncert z iranskim glasbenikom Kayhanom Kalhorjem, ki igra na godalo kamanče, ter s turškim virtuozom na sazu Erdalom Erzinčanom. Žal bi organizacija tega dogodka danes bila prezahtevna, vas pa za to vabim, da ob tej priložnosti prisluhnite njunemu albumu The Wind, ki je izšel pri sloviti založbi ECM. Veter je pomemben element naših krajev. Tokrat jih bo tudi obogatil z najrazličnejšimi presenetljivimi zvoki preteklih stoletij in tisočletij.
Festival Flores Musicae že od leta 2011 vsako leto na Goriško prinaša visokokakovostno srednjeveško in renesančno glasbo. Edini festival pri nas, ki se programsko osredotoča na predbaročno glasbo, je v zadnjem desetletju ustvaril in izobrazil novo publiko, ki se iz leta v leto vrača in tudi veča. Pod umetniškim vodstvom svetovno priznanega lutnjista Bora Zuljana so na festivalu nastopili glasbeniki izjemnega slovesa, kot so Emma Kirkby, Pino De Vittorio, Marco Beasley, Rolf Lislevand, ansambli Doulce Mémoire, Tasto Solo in številni drugi, vsako leto pa priložnost dobijo tudi slovenski glasbeniki ter umetniki nove generacije. V Glasbeni šoli Nova Gorica smo večkrat pripravili tudi tematske predstavitve za njihove učence, često so se ob koncertih festivala ponudili tudi mojstrski tečaji na najvišjem nivoju. Že od vsega začetka sodelujemo tudi s festivalom Musica Cortese iz sosednje Furlanije Julijske krajine.
S festivalom Flores Musicae načrtujemo nadaljevanje v tej smeri, osredotočeni na obdobje srednjega veka in renesanse. Radi pa bi vsako leto vključili tudi današnje glasbene ustvarjalce, ki gojijo v svoji glasbi močan vpliv srednjeveške in renesančne glasbe ali so na kakršenkoli način povezani z le-to. Sodelovanje se tako že pripravlja z različnimi vrhunskimi glasbeniki: s švicarsko jazz pevko Suzanne Abbuehl, ki v svojem modalnem jazzu pogosto uporablja vplive stare glasbe, ki jo je podrobno spoznala v mladih letih kot čembalistka; z iranskima glasbenicama Haleh Seyfizadeh in Golfam Khayam, ki iščeta povezave med klasično perzijsko glasbeno tradicijo in renesančnimi skladatelji, kot je na primer John Dowland. Festival skuša s čimbolj odprtim in širokim pogledom na staro glasbo ter z vključevanjem z njo povezanih drugih glasbenih žanrov ozaveščati širšo publiko in za tovrstno glasbo navdušiti tudi nove poslušalce.
Dogodki festivala so bili od samega začetka postavljeni v objekte srednjeveške in renesančne arhitekturne dediščine, kot so cerkev Sv. Mihaela v Šmihelu, Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici, Grad Kromberk, cerkev Sv. Križa v Kojskem, Vila Vipolže, cerkev Sv. Tilna v Svetem pri Komnu, Grad Štanjel, Stolnica sv. Hilarija in Tacijana (Gorica, Italija) in druge. V prihodnjih letih bi želeli s to glasbo napolniti še nova in drugačna prizorišča. Radi bi obudili nekatere nove arhitekturne bisere, kot je na primer cerkev Sv. Marije Vnebovzete v Vitovljah, hkrati pa poskusili najti tudi drugačne lokacije, bodisi v naravi bodisi v prostorih, kjer taka glasba ne zveni pogosto.
Festival tako ohranja svojo edinstveno osebnost in integriteto ter z manjšimi, vendar edinstvenimi in kvalitetnimi, skorajda butičnimi produkcijami, zapolnjuje kulturno ponudbo Goriške.
Festivalski koncerti se bodo letos odvili v naši mali dvorani in na treh sugestivnih lokacijah, kot so Stolnica Sv. Hilarija in Tacijana (Gorica, Italija), v dvorana Gradu Kromberk in renesančna Vila Vipolže (Goriška brda).
STOLNICA SV. HILARIJA in TACIJANA
Prvi letošnji koncert bomo v sodelovanju z italijanskim društvom DRAMSAM in Festivalom MUSICA CORTESE izpeljali v sosednji Gorici, kjer je leta 1365 grofica Katarina, žena goriškega grofa Alberta IV., na Novem trgu postavila majhno kapelico, posvečeno sv. Ani in sv. Leonardu, kjer so 1385 s prispevki meščanov in goriških plemičev, začeli graditi cerkev posvečeno sv. Hilariju in Tacijanu. V letu 1400 je bila cerkev že skoraj končana in vsi verski obredi Goričanov so se preselili vanjo. Od leta 1460 naprej je imela cerkev tudi svojega župnika (vsaj do leta 1296 je le ta spadala pod Solkansko župnijo). Pod cerkvijo je kripta,
kamor so pokopavali člane plemiških, pa tudi drugih uglednih družin. Sicer pa je bilo goriško pokopališče nekoč na prostoru okoli stolne cerkve in je imelo vhod tam, kjer je danes vhod na Kvesturo. Cerkev je v svoji zgodovini gostila veliko znanih in pomembnih ljudi. Poleg plemstva je leta 1782 v njej maševal papež tudi Pij IV.
GRAD KROMBERK
V dvorani Gradu Kromberk, ki je danes v upravljanju Goriškega muzeja, bomo v ospredju umetnostnozgodovinske zbirke prisluhnili drugemu v nizu letošnjih koncertov. Čeprav daje stavba z vogalnimi stolpi vtis, da gre za grad, je bil celoten kompleks v začetku 17. stoletja, ko je prešel v last grofa Coronini von Cronberg, zasnovan kot dvorec ali vila. Tipična renesančna zgradba, katere tloris je deloma zasnovan po beneškem tipu, je zrasla na temeljih poslopja iz prve polovice 13. stoletja na območju, ki je bilo do leta 1500 fevd goriških grofov. Poleg osrednje rezidenčne stavbe z grajsko kapelo v pritličju so v
bližini stala gospodarska poslopja, konjušnica in park, obzidje pa je služilo zgolj varovanju lastnikove zasebnosti. Obe vojni gradu nista prizanesli in lastnik je uspel pred ognjem rešiti le malo lastnine, pa tudi prenove ni nikdar izpeljal do konca; v več fazah so z obsežnimi gradbenimi deli začeli v petdesetih letih in zgradbi prvotni sijaj povrnili šele v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja.
VILA VIPOLŽE, GORIŠKA BRDA
Sklepni koncert bo gostila vila v osrčju valovitih vinogradov, ki je že tradicionalno prizorišče za koncerte v sklopu festivala Flores Musicae. Identiteto Brd, deželo opojnih trenutkov, so izklesali mednarodni vetrovi in domača zemlja. Vipolže so znane kar po dveh dvorcih, mlajšem v gornjem delu vasi in starem v vzhodnem delu vasi. Slednji, današnja Vila Vipolže, pripoveduje zgodbo v srcu slovanskega, germanskega in romanskega sveta. Vila, ki leži v objemu slikovitih briških trt, je v svoji zgodovini doživela različne preobrazbe: od lovskega dvorca za
poletne užitke goriških grofov in plemičev rodbin Herberstein, Della Torre, Attems in nazadnje Teuffenbach do imenitne renesančne vile v 17. stoletju. Benečani so jo predelali v poletno rezidenco pravokotne oblike in ji prislonili oglata stolpiča z beneškim okrasjem in baročnim vodnjakom. Med obema svetovnima vojnama Vili Vipolže niso prizanašali, nazadnje jo je l. 1948 prizadel požar. Nato je dolgo speča Trnuljčica tu in tam gostila zabave in vinske festivale na novo zgrajenem plesišču. Danes se vila postavlja kot novo regijsko kulturno kongresno središče, ki jo obkroža vabljiv park z baročnim vodnjakom.
Barbara Poša Belingar
Odnosi z javnostmi, organizacija in koordinacija kulturnih programov
T: 05 335 40
E: pr@kulturnidomng.si
Blagajna
T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si
