Filmsko gledališče 2024/25 – za abonma in izven

Zver (La bête, Francija, Kanada, 2023, barvni, 146 min.)

Režija: Bertrand Bonello

Scenarij: Bertrand Bonello, Guillaume Bréaud, Benjamin Charbit (po kratki zgodbi Henryja Jamesa)

Fotografija: Josée Deshaies

Montaža: Anita Roth

Glasba: Anna Bonello, Bertrand Bonello

Igrajo: Léa Seydoux (Gabrielle), George MacKay (Louis), Guslagie Malanda (Kelly), Dasha Nekrasova (Dakota), Martin Scali (Georges), Elina Löwensohn (jasnovidka), Marta Hoskins (Gina), Julia Faure (Sophie), Kester Lovelace (Tom), Félicien Pinot (Augustina), Laurent Lacotte (arhitekt), Lottie Andersen (dekle v klubu I), Galice Cassagnes (dekle v klubu II)

Produkcija: Le Films de Bélier, My New Picture, Arte France Cinéma, Sons of Manual, Ami Paris, Jamal Zeinal Zade

Festivali, nagrade: Benetke 2023; Toronto 2023; New York 2023; London – BFI Film Festival 2023; Sao Paolo 2023; Valladolid 2023: nagrada za najboljšo igralko; Mumbaj 2023; Mar de Plata 2023; Stockholm 2023; Hongkong 2024; Milwaukee 2024; Zagreb – Subversive Film Festival 2024; Lizbona – IndieLisboa 2024; Singapur 2024; Karlovi Vari 2024

Odziv občinstva: zadržan, brez pretiranega navdušenja, a tudi brez negativne nastrojenosti

Odziv kritike: presenetljivo soglasno odobravajoč (na agregatu Metascore doseže res visoko povprečje kritiških ocen – 80)

Distributer: Fivia – Vojnik

Žanr: romantična drama

Zgodba

V bližnji prihodnosti, ko svetu že vlada umetna inteligenca, postanejo človeška čustva grožnja. V ta namen je bil razvit program, ki ljudem omogoča, da se znebijo čustev in tako povečajo svojo storilnost na delovnem mestu. Gabrielle se prostovoljno podvrže programu, a odkrije, da zaradi tega podoživlja potlačena čustva in prejšnja življenja. V vsakem izmed teh življenj je navezana na Louisa, svojo veliko ljubezen, ki ga obišče v treh različnih zgodovinskih obdobjih. Gabrielle ponovno prevzamejo čustva, ker sluti, da se bliža katastrofa.

Komentar

»Novela Henryja Jamesa je pred desetletjem izšla tudi v slovenskem prevodu v zbirki Zver v džungli in druge zgodbe. Novela se osredinja na dva človeka – moškega, ki je obseden s prerokbo o hudi nesreči, ki naj bi ga doletela v prihodnosti, in žensko, ki se vanj zaljubi in ga začne preučevati. Bistvo zgodbe je izpostavljanje nesmisla in pasti determinizma, ki ju v filmu pooseblja umetna inteligenca, pri čemer režiser metaforiko dopolni z vključitvijo vedeževalke in psihopatskega neprostovoljnega devičnika oziroma incela, ki hoče Gabrielle umoriti, čeprav ga ta skuša zapeljati. Odigra ga George MacKay in je Gabriellina duša dvojčica, saj se srečata in zaljubita v vseh treh zgodbah. Tragedija njune ljubezni je, da se vsakič ločita, ne glede na ves Gabriellin trud. /… / Tako se na prvi pogled zdi, da v nasprotju s Henryjem Jamesom film Zver pritrjuje temu, da usodi ne moremo ubežati. A pri tem vseeno ne gre spregledati vidika umetne inteligence. Nenazadnje je prek postopka, ki ga izvaja na Gabrielli, prav umetna inteligenca tista, ki prepričuje o konceptu preteklih življenj in preseganju njihovih travm, Gabriella ji le sledi. Tako bi si lahko film razlagali tudi, kot da si umetna inteligenca v duhu tiste iz Matrice izmišlja resničnost za ljudi, da bi jih potlačila in jih spremenila v svoje sužnje. Skratka, da je ona tisti determinizem in da ji ljudje ne bomo zmogli ubežati, če ji enkrat prepustimo svojo usodo. /… / Zver odlikujejo tudi odlična igra celotne zasedbe, na čelu z Leo Seydoux in Georgeem MacKayem, bohotna scenografija in pikri družbeni komentarji vseh treh obdobij. A Bertrand Bonello bi lahko to sporočilo s prav toliko estetike in kompleksnosti podal tudi v filmu, ki bi bil krajši od dveh ur – kar sicer velja za večino njegovega opusa.«

Igor Harb, Program ARS

»Sentimentalnost je hujša od paranoje. Čustva so nevarna – ne le zato, ker ogrožajo ledeni spokoj umetne inteligence, ampak tudi zato, ker povzročajo katastrofe, strašne stvari, kataklizme, celo konec sveta, a katastrofe – in konec sveta – lahko ustvari tudi oklevanje. Oklevanje je pošast – zver. ‘Neizbira je uničujoča.’ Gabrielle, Schönberg ljubezni, ve, da živi v svetu, v katerem strah pred zavrnitvijo lahko tekmuje le s strahom pred tem, kar se ne bo nikoli zgodilo, zato ne umre le enkrat. ZELO ZA.«

Marcel Štefančič, jr., Mladina