Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica

T: + 386 5 335 40 10

Group 10708
14. 10. / Petek / 20:15

ZAČETEK (2020)

Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
14. 10. / Petek / 20:15

ZAČETEK (2020)

Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Filmsko gledališče 2022/23 – za abonma in izven

 

Začetek (Dasatskisi, Gruzija, Francija, 2020, barvni, 125 min.)

 

Režija: Dea Kulumbegashvili
Scenarij: Dea Kulumbegashvili, Rati Oneli
Fotografija: Arseni Khachaturan
Montaža: Matthieu Taponier
Glasba: Nicolás Jaar
Igrajo: Ia Sukhitashvili (Jana), Rati Oneli (David), Kakha Kintsurashvili (Alex), Saba Gogichaishvili (Giorgi), Ia Kokiashvili, Mari Kopchenovi, Giorgi Tsereteli
Produkcija: O.F.A, First Picture, Zadig Productions/Zadig Films
Festivali, nagrade: San Sebastián 2020: zlata školjka za najboljši film, nagrada žirije za najboljši scenarij, srebrna školjka za najboljšo režijo, srebrna školjka za najboljšo igralko; Toronto 2020: nagrada FIPRESCI za najboljši film sekcije Odkritja (Discovery); Adelajda 2020: nagrada za najboljši film mednarodnega programa; Mannheim – Heidelberg 2020: posebna omemba mednarodne žirije; Singapur 2020: srebrno platno za najboljšo režiserko; Trst 2021: nagrada mesta Trst za najboljši celovečerni film; Crossing Europe – Linz 2021: nagrada Crossing Europe za najboljši igrani film; Faro 2021: nagrada zlati krap za najboljšega mladega režiserja mednarodnega programa; in druge
Distribucija: FIVIA – Vojnik
Odziv občinstva: povečini navdušen, a sem ter tja tudi ogorčen
Odziv kritike: skoraj soglasno priznanje odličnosti

 

Zgodba
V odročnem gruzijskem mestecu skupina skrajnežev požge svetišče Jehovovih prič. Za Jano, ženo svečenika Jehovovih prič, ki jo že tako razjedajo dvomi, je to kaplja čez rob. Rada bi zapustila Gruzijo, a njen mož David je ne jemlje resno. Ko David odpotuje v Tbilisi, da bi starešine zaprosil za sredstva za obnovo cerkve, Jano obišče moški, ki trdi, da je policist, in jo zaslišuje z vedno bolj intimnimi vprašanji. Čeprav ji je popolnoma jasno, da pravno, moralno in čustveno podpisuje svojo smrtno obsodbo, se Jana odloči za dejanje, ki zamaje temelje patriarhalne skupnosti.

 

 

Zanimivosti
Režiserko, ki sta jo že dolgo privlačili temi religije in položaja ženske v gruzijski družbi, je do same zgodbe pripeljal obisk očeta, s katerim sta se skupaj odpravila v odročne gruzijske vasi, kjer je odraščal in dolgo živel. Pričel ji je govoriti o ljudeh, s katerimi je pravzaprav v sorodu, a z njimi stikov ni imel, saj je bila taka odločitev širše »družine«. Izgon nekaterih družinskih članov ga je begal in v njem prebujal nemir. Ni bil prepričan, da je bila taka odločitev prava in pravična. Zato je kasneje, ko je odrastel, tem ljudem, povečini precej revnim, s starimi avtomobili, ki so se običajno zaustavili že za prvim ovinkom, redno pričel ponujati prevoz do nekaj kilometrov oddaljene hiše, v kateri so opravljali svoje bogoslužje. Koliko je gesta pomenila tem »izobčencem«, je režiserka ugotovila na dan očetovega pogreba, ki so se ga ti ljudje množično udeležili, saj je bil oče edini iz skupnosti, ki je z njimi človeško ravnal. Takrat je izvedela, da gre za Jehovove priče, versko skupnost, v kateri so nekatera družbena protislovja še bolj zaostrena. In tako je svoje priprave na prvenec začela z raziskavo te skupnosti ter hkrati z globljim premislekom vprašanja odtujenosti, predvsem z vidika lastnih dejanj, ki te pripeljejo do tega, da se nenadoma počutiš tujec v okolju, v katerem si odraščal.

Cena vstopnice
Redna: 5 €
Znižana*: 4 €
*otroci, dijaki in študetje

 

 

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

 

 

Vstopnice lahko kupite na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica ali preko spletne prodaje.

 

 

Komentar
»Začetek, ta hipnotični celovečerni igrani prvenec gruzijske režiserke Deje Kulumbegashvili, drzno zastavi tista temeljna, zapletena in nikoli samo z enim odgovorom odpravljena vprašanja o svobodi, religiji in enakosti v globoko patriarhalni družbi. Občinstvo vseskozi postavlja pred izzive, pa naj bodo ti na estetski ravni – prinašajo jih statični kadri, ob katerih ima gledalec občutek, da stoji pred mogočnimi platni starih slikarskih mojstrov, in ki med filmsko zgodbo hkrati razpirajo tudi prostor za premislek videnega – ali pa ga sooči s silovitimi, nepričakovanimi, skoraj šokantnimi prizori, ki jih je težko gledati, a morda še težje pogled umakniti vstran. Tako je na primer enega najbolj brutalnih prizorov, živalski napad človeka na človeka, umestila v tako okolje, ob katerem bi najprej pomislili na umetniško upodobitev nebes. S tem je dosegla, da je prizor hkrati odbijajoče grd in osupljivo lep. Režiserka je s svojim prvencem nedoumno potrdila tisti osupljivi talent, ki ga je bilo zaznati že v njenih dveh kratkih delih, prav tako večkratnih festivalskih nagrajencih.«

Kaleem Aftab, cineuropa.org

 

»Umirjena, skoraj radostna lepota naravnega okolja, ki ga tako čudovito podaja ta gruzijski prvenec, služi kot svojska protiutež pogosto šokantnih dogodkov, ki smo jim priča. Spomnimo se samo osupljivega prizora posilstva, katerega zvočna podoba se skoraj v celoti utopi v nežnem šumenju reke, ob kateri se vse skupaj dogaja. Tu imamo opraviti z idejo boga, čigar tišina ob tovrstnih dogodkih tako izziva, kot tudi potrjuje vero vanj. Pravzaprav se celotna filmska podoba – mlada režiserka Kulumbegashvili jo gradi na eni strani s kompleksno zgodbo, ki odpira tako vprašanje osebnih odločitev kot tudi trdnosti vere posameznika, na drugi pa s skrbno dodelano, skoraj slikarsko dovršeno vizualno ravnjo ter naturalistično, a omehčano zvočno podobo – zdi kot udejanjenje tistega, kar je Paul Schrader poimenoval ,transcendentalni filmski slog‛.«

David Robb, The Slant

 

Izjava avtorice
»Film se dogaja v majhnem mestu Lagodekhi, ki leži ob vznožju Kavkaškega gorovja, na meji z Azerbajdžanom. Življenje v regiji je trdo, duhovnost pa se običajno izraža skozi verske dogme. Približno štiriinosemdeset odstotkov gruzijskega prebivalstva pripada pravoslavni krščanski cerkvi, močni instituciji, ki je trdno zasidrana v gruzijski identiteti, pa tudi tesno povezana z državo. Ostale verske skupnosti, na primer Jehovove priče, veljajo za drugorazredne in so odrinjene na rob družbe. Prestop v omenjeno vero je Jano in njeno družino izoliral od sveta, njo pa v domačem okolju postavil v podrejeni položaj. Spraševala sem se, kakšne so bile Janine sanje. Ali jih je sploh imela? Čemu se je morala odpovedati, ko se je odločila za poroko z vodjo verske skupnosti? Jana se sooča z dvojno krizo: zakonsko in eksistencialno. To je zgodba ženske, ki ni nikoli našla svoje identitete. Misli, da ima vse, kar potrebuje, da bi bila izpolnjena ženska: družino, ljubečega moža in otroka. Toda ali je njen materinski nagon res dovolj, da ostane zvesta vlogi, ki ji je bila dodeljena?«

Dea Kulumbegashvili, režiserka in soscenaristka

 

Režiserka
Dea Kulumbegashvili se je rodila leta 1986 v kraju Oriol v bližini mesta Lagodekhi, ki leži v Južni Osetiji, pokrajini v Gruziji, ki se je ob pomoči Rusije poskušala odcepiti. Javno se od vedno predstavlja kot gruzijska ustvarjalka. Je pa odraščanje v tem nemirnem, različnih kultur, narodov in verovanj polnem okolju močno vplivalo na njeno osebno in umetniško formacijo. Po zaključenem šolanju doma se je odpravila v New York, kjer je najprej zaključila tečaj medijskih študij, to pa ji je omogočilo vpis na prestižno univerzo Columbia, kjer je leta 2014 pridobila diplomi iz lepih umetnosti in filmske režije.

Že s svojim prvim kratkim filmom, delom Ukhilavi Sivrtseebi (Nevidni prostori), v katerem se loti teme stopnjujoče se napetosti v odnosih med družinskimi člani, je prejela vabilo v tekmovalni program canskega festivala. Podvig je ponovila tudi s svojim drugim delom, kratkim filmom Lethe, ki je svetovno premiero doživel leta 2016 v tekmovalnem programu kratkih filmov v Cannesu. Obe deli sta bili kasneje prikazani na številnih svetovnih festivalih in zanju je prejela več filmskih nagrad. Tako ni presenetljivo, da so razvoj njenega celovečernega prvenca, filma Začetek, s svojimi fondi podprli številni pomembni festivali, med drugim rotterdamski in sarajevski. In čeprav je njeno delo premiero doživelo v s pandemijo zaznamovanem letu 2020, je zanj do danes prejela že resnično številne festivalske nagrade, prav tako pa film prikazujejo v rednem programu številnih držav.

Mogoče vas zanima tudi …

Skip to content