Šest etap izrisuje nepopolno geografijo struge reke Soče. Od Kobarida do Gradeža bomo v šestih srečanjih deloma spoznavali življenje, zgodovino, umetnost in dogodke, ki so zaznamovali skupnosti ob Soči od srednjega veka do danes. Vsak izmed šestih zmenkov se bo zaključil s koncertom. Na šestih koncertih bosta predstavljena dva različna programa.

Naravoslovni vodič Saimon Ferfolja bo poskrbel za vodenje, ki ga je za nas povzel takole: “Reke, kanali  in vodometi v predmestnem okolju; sprehod med Oglejem in Terzo di Aquileia”. Tako imenovana “Bassa” (nižina) je z več vidikov zelo zanimivo ozemlje; čeprav močno antropizirano, vsebuje omembe vredne naravne bisere. “Sprehod ob vodi” nam bo omogočil odkritje starodavnih kanalov in namakalnih sistemov, ki so jih uporabljali že v rimskih časih, obisk ostanka starega nižinskega  pragozda, ki je nekoč pokrival celotno padsko nižino, spoznanje reke Ausa in še veliko drugega.

Ob 20. uri pa bo v Cerkvi sv. Martina v Terzo d’Aquileia sledil dvojezični uvod Caterine Trovato o arhitekturi in ikonografiji. V vasici San Martino di Terzo d’Aquileia je cerkev, posvečena svetemu Martinu iz Toursa, ki se nahaja v bližini starodavne ceste Via Annia. Prvo zgradbo naj bi postavili v 11. stoletju, znotraj pa so ohranjeni fragmenti dveh ciklov fresk iz 13. in 14. stoletja. Prezbiterij je iz konca 15. stoletja, cerkev pa je bila pozneje ponovno poslikana s freskami. Med 17. in 18. stoletjem so cerkev povečali  in zvišali in verjetno je bil prav takrat zgrajen tudi sedanji zvonik. Vzdolž ladje so vidne freske iz 13. in 14. stoletja. Druge, ki krasijo kapelo Marije Device, del desne ladje, celoten prezbiterij in apsido, sodijo v obdobje od konca 15. stoletja do začetka 16. stoletja. Freske v apsidi in prezbiteriju pripadajo slikarskemu stilu, imenovanemu Tolmezzina, ki sta mu dala glavni zagon Domenico Mioni iz Tolmezza in Gianfrancesco del Zotto; freske na desni strani ladje in v Marijini kapeli so povezane s slikarsko šolo Pellegrina iz San Daniele.

Sledil bo koncert Ansambla Dramsam: Non fu mai più bel sollazzo IV. – glasba in ljudska pobožnost med srednjim vekom in renesanso.