Filmska sezona 2023/24

Varen kraj (Sigurno mjesto, Hrvaška, 2022, 102 min.)

Dolgometražni prvenec hrvaškega režiserja je intimna pripoved o spoprijemanju z duševno stisko, ki temelji na njegovi osebni izkušnji. Režiser in scenarist, ki je v filmu odigral tudi samega sebe, je pred leti zaradi samomora izgubil brata. Travmatično izkušnjo mu je uspelo predelati s pomočjo scenarija v katerega je odlično ujel občutek nemoči in groze, ki se pojavi pri tovrstnih življenjskih izkušnjah. Zmagovalec ljubljanskega in sarajevskega filmskega festivala ter dobitnik nagrade za najboljši prvenec v Locarnu.

Režija in scenarij: Juraj Lerotić
Fotografija: Marko Brdar
Igrajo: Snježana Sinovčić Šiškov, Goran Marković, Juraj Lerotić
Festivali, nagrade: Locarno (nagrada za najboljši prvenec ter dve nagradi v sekciji Filmski ustvarjalci sodobnosti: nagrada za najboljšega novega režiserja in nagrada Goranu Markoviću za najboljšega igralca); Sarajevo (nagrada za najboljši film, nagrada Juraju Lerotiću za najboljšega igralca, nagrada CICAE, nagrada Cineuropa); Liffe (vodomec za najboljši film); Cottbus (nagrada za najboljši film); IndieLisboa (nagrada za najboljši film); Crossing Europe (nagrada občinstva); Zagreb (posebna omemba); Trst (posebna omemba); Festival avtorskega filma Beograd (nagrada za najboljšo režijo); Panorama evropskega filma Atene (nagrada FIPRESCI); Oostende (najboljši film v sekciji prvih in drugih celovečercev); hrvaški kandidat za oskarja; Kino Otok
Distribucija: Gustav film
Žanr: drama

Zgodba
Damir in Bruno sta brata. Damir je pravkar poskušal narediti samomor, a mu ni uspelo. Zdaj se mama in Bruno trudita zaščititi Damirja ne le pred njim samim, ampak tudi pred vse prej kot sočutnim sistemom v podobi nesramnih in sumničavih policistov ter brezosebnega, pogosto celo arogantnega zdravstvenega osebja. Podata se v neizprosno bitko s časom – kot bi se spopadala s sovražnikom, ki je vsem ostalim neviden …

Izjava avtorja
»Bratova duševna motnja in smrt sta me soočili s stvarmi, ki so mi bile do tedaj neznane in nepredstavljive. Ko sem nato na dogajanje pogledal z metapozicije, kot avtor, sem bil na neki način celo fasciniran, da je takšna groza sploh mogoča. Da lahko vse tako hitro in tako radikalno uide izpod nadzora ter da se to zgodi brez kakršne koli napovedi ali opozorila. /…/ Scenarij sem začel pisati kot odziv na to spoznanje. Groza je lahko navdihujoča, če je nekaj novega. /…/ Moja osnovna želja je bila posneti film o smrti in nemoči. Prikazati sem hotel smrt, ki je tiha; norost je tiha, pride ob neprimernem času. Iskal sem formo, ki bi bila tiha, in kmalu ugotovil, da želim vse dogajanje zgostiti v štiriindvajset ur. S tem sem dosegel, da liki niso imeli predaha: zgodba jih vleče in melje, padajo iz ene situacije v drugo. To poudari občutek nemoči, ki smo ga doživljali takrat.«
Juraj Lerotić

Komentarji
»[Film] prikaže soočanje družine z duševno boleznijo na kar najbolj iskren način. /…/ Dialoge in situacije odmerja premišljeno, brez kakršne koli odvečnosti ali pretiranosti, pa naj gre za občutenja nemoči in skrbi, drobce humorja, s katerimi osrednji lik nerodno opogumlja sebe in druge v travmatični situaciji, ali pa za hladno, skorajda mehanično obravnavo v zdravstvenem sistemu. Varen kraj je na filmsko platno mojstrsko preslikana življenjska izkušnja. /…/ Brez dvoma eden najboljših prvencev letošnjega leta v regiji.«
Petra Meterc, Radio Slovenija

»V Lerotićevem tankočutnem in globoko pretresljivem obračunu z akutno duševno krizo v družini se prepletajo surova, pristna čustva in domiselna liričnost.«
Carmen Gray, The Film Verdict

»Varen kraj je film o bratski ljubezni, solidarnosti, vdanosti in absolutni lojalnosti, a kapitalizem se je tako izrodil, da niti to ni več dovolj. ZA+«
Marcel Štefančič, jr., Mladina

Režiser
Juraj Lerotić, rojen leta 1978 v Kielu, Nemčija, je najprej diplomiral iz predšolske vzgoje na Filozofski fakulteti v Zadru, nato pa je študiral še filmsko in TV-režijo na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Posnel je nekaj kratkih filmov in televizijskih serij (za HTV in RTL). Varen kraj je njegov celovečerni prvenec.

Svetovni dan duševnega zdravja

10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. To je dan, ki izobražuje in ozavešča o duševnem zdravju, njegov namen pa je spodbuditi pozornost ljudi na duševne motnje in njihove glavne učinke na življenje ljudi po vsem svetu. Prvič so ga na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje obeležili leta 1992. Vsak izmed nas lahko nudi psihološko prvo pomoč osebi, ki doživlja panični napad, ima samomorilne misli, se znajde v depresiji ali ima težave s čezmernim pitjem alkohola. Smernice, ki temeljijo na strokovnih spoznanjih, a so namenjene splošni javnosti, lahko pri tem pomagajo. Bolj pomembno od uporabe »pravih besed« pa je, da pokažemo pristno zanimanje za osebo s težavami. Poskusimo ji nuditi podporo, jo razumeti in ji prisluhniti. Smernice so primerno izhodišče za osnovno ukrepanje, ne nadomeščajo pa strokovne pomoči, zato osebo s težavami opogumljajmo, da le-to čimprej poišče. Pri iskanju ji lahko ponudimo podporo, ji pomagamo poiskati ustrezne vire strokovne pomoči, ji ponudimo spremstvo do strokovnjaka.