Filmska sezona 2024/25

Suhe trave (Kuru Otlar Üstüne, Turčija, Nemčija, Francija, 2023, 197 min.)

V filmu turškega mojstra Nurija Bilgeja Ceylana (Zimsko spanje) veličastna, prostrana narava postane kulisa za romaneskni potop v globine človeške duše.

Režija: Nuri Bilge Ceylan

Scenarij: Akın Aksu, Ebru Ceylan, Nuri Bilge Ceylan

Fotografija: Cevahir Şahin, Kürşat Üresin

Montaža: Oğuz Atabaş, Nuri Bilge Ceylan

Glasba: Philip Timofeyev

Igrajo: Deniz Celiloğlu, Merve Dizdar, Musab Ekici, Ece Bağci, Erdem Şenocak, Yüksel Aksu

Produkcija: Nuri Bilge Ceylan, Memento Production & NBC Film & Komplizen Film

Festivali, nagrade: Cannes, nagrada lumière, Chicago, Filmski festival bratov Manaki, devet nagrad Društva turških filmskih kritikov, turški kandidat za oskarja, Karlovi Vari, Sarajevo, Toronto, Busan, New York, Viennale, São Paulo, AFI Fest, LIFFe, Göteborg

Distributer: Fivia

Žanr: drama

Zgodba

Incident na javni šoli v Anatoliji na kocko postavi učiteljeve sanje o pobegu iz provincialnega turškega okolja.

Samet že četrto leto uči na javni šoli v oddaljeni regiji Turčije. V tem nezanimivem podeželskem okolju ga vse odkrito dolgočasi, zato sanja, da bo nekoč delal v Carigradu. Sametova najljubša učenka je 14-letna Sevim, s katero se včasih zaplete v zapeljiv pogovor ali celo položi roko okoli njenih ramen. Potem pa učiteljski zbor odkrije ljubezensko pismo, ki ga je Sevim naslovila na Sameta, in učitelj se znajde v težavah. Ko se že zdi, da so se njegove sanje o življenju v prestolnici dokončno sesule v prah, mu nova obzorja odpre učiteljska kolegica Nuray.

Izjava avtorja

»K oblikovanju pripovedi skozi izkušnjo učitelja umetnosti med obveznim službovanjem v turški Vzhodni Anatoliji me je spodbudila predvsem misel, da bi tema lahko porodila bogat razpon okoliščin in dogodkov ter s tem prostor za razpravo o osnovnih konceptih, s katerimi se v naši državi nenehno spoprijemamo, temeljnimi dihotomijami, kot sta dobro proti zlu in individualizem proti kolektivizmu.«

Nuri Bilge Ceylan, režiser

Komentar

»V delu, po poglavjih razdeljenem na eksplozivno šolsko dramo, provokativno etično lekcijo, zapleten ljubezenski trikotnik in neusmiljeno anatomijo mizantropa, Ceylanov dramaturški talent zasije, kot ni že od filma Bilo je nekoč v Anatoliji (2011).«
Guy Lodge, Variety

»[Ceylanovi filmi] se pogosto zgledujejo pri dramskih in drugih literarnih zvrsteh 19. stoletja, a hkrati ostajajo trdno zasidrani v svoji filmski sodobnosti; podobno kot dela Ingmarja Bergmana in Andreja Tarkovskega. Omenjena avtorja sta dva izmed režiserjevih vzornikov in mislim, da je prišel čas za priznanje: Ceylan ju je dosegel ali celo presegel.«
A. S. Hamrah, The Nation

»Suhe trave so Ceylanov najdaljši film doslej. So pa tudi eno najbolj hipnotičnih del v njegovi karieri in zagotovo eden najboljših filmov tega ali kateregakoli drugega leta. /…/ Iz kinodvorane odidemo polni mračne empatije do likov in do samih sebe.«
Bilge Ebiri, Vulture

»Ceylan je velik umetnik pisanja, scenarij za pričujoči film pa je nekaj, kar bi najbrž moralo viseti v Louvru /…/. Zahvaljujoč Celiloğlujevi skrbno odmerjeni igri ter scenariju, ki se izogne preprostim sodbam, [učitelj] Samet postane oseba neskončne literarne privlačnosti – pošast in mučenik, ujeta v istem telesu.«

David Jenkins, Little White Lies

»Ceylan v Suhih travah tako sebi kot občinstvu postavlja pomembno vprašanje: kaj pomeni biti del sveta? Če raje opazuješ z razdalje, kot da bi se vključil – ali gre za samoobrambo, vzvišenost ali zgolj strahopetnost?«
Alissa Wilkinson, The New York Times

»Pretanjena, literarna, čehovska freska o minevanju časa in ponovnem rojstvu čustev.«
Louis Guichard, Télérama

»To je kruta in melanholična igra, ki jo Ceylan obvladuje s strašljivo, vrhunsko lucidnostjo.«
Etienne Sorin, Le Figaro