Filmska sezona 2022/23

Smučarske sanje (Smučarske sanje, Slovenija, Avstrija, Finska, 2022, 84 min.)

Dokumentarec slovenske režiserke spremlja tri afganistanska dekleta, ki sanjajo, da bi postale profesionalne smučarke in se udeležile olimpijskih iger. A ko prispejo v Evropo na intenzivni trening, se začnejo njihove sanje razblinjati …

Režija: Haidy Kancler
Scenarij: Haidy Kancler, Iza Strehar, Boštjan Virc
Fotografija: Heini Mäntylä
Montaža: Matthias Gugler, Haidy Kancler
Glasba: Victor Gangl
Nastopajo: Zakia Mohammadi, Fariba Ahmadi, Fatima Nazari, Ana Tasič, Ines Vrabič
Festivali, nagrade: Mednarodni festival dokumentarnega filma Solun (svetovna premiera); FDF Ljubljana (zaključni film festivala); Festival slovenskega filma; Dokudoc Maribor; Liffe
Distribucija: Studio Virc
Žanr: dokumentarni

Zgodba
V mestu Bamjan, v prestolnici province, ki velja za eno lepših in liberalnejših v Afganistanu, živijo Hazari. Tu radi smučajo tako fantje kot dekleta, kar bi se za večino v Afganistanu zdelo nekaj nepredstavljivega. Tri lokalna dekleta Fariba, Fatima in Zakia sanjajo o tem, da bi postale profesionalne smučarke in se udeležile olimpijskih iger. A ko prispejo v Evropo na intenzivni trening pod vodstvom slovenske trenerke Ane, se soočijo z nepremostljivimi kulturnimi razlikami in neizprosnostjo evropskega profesionalnega športa.

Kometar
»V filmu Smučarske sanje tri mlade Afganistanke v kamniti pustinji ugotavljajo, da je življenje afganistanske ženske zapor, in sanjajo, da bi postale smučarske inštruktorice. Potem dobijo priložnost, da se udeležijo smučarskega kampa v Avstriji, in z napotkom ‘vse, kar ste o Evropi videle v filmih, je resnično’ poletijo najprej v Slovenijo, od koder so njihove smučarske trenerke. V avstrijski šoli jih zdolgočasenim dijakom razkazujejo kot čudo iz eksotične dežele, trenerka jih takoj označi za lenuhinje in njihovo nezagnanost jemlje kot osebni neuspeh, na testiranju jim dvestokilski možakar pove, da so predebele oziroma presuhe, da bi v alpskem smučanju kaj dosegle, in tako se začnejo njihove sanje taliti. Ne premagujejo samo strmin, ugotovijo, ampak tudi predsodke, evropsko vzvišenost, samozaverovanost, ksenofobijo, rasizem in lažne objeme. A ko poskušajo uiti iz te ‘zlate kletke’, s tem le utrdijo stereotipe o lenih, nezanesljivih, nehvaležnih in nevrednih Drugih.«
Tina Lešničar, Delo

Izjava avtorice
»Ko smo se pred leti začeli prijavljati na razpise, je bila predvidena zgodba seveda drugačna. Film s srečnim koncem in politično korektno zgodbo o uspehu, ki bi zadostil mednarodnim festivalskim željam. A ko sem našla punce, se je perspektiva hitro obrnila. Poskusila sem ujeti glas njihove kulture in njihov pogled na nas, kako Afganistanci dojemajo našo belsko ‘dobrosrčnost’ in dobrodelnost. Smo res tako dobri, kot se vidimo sami? To srečanje dveh izrazito različnih kultur in načinov razmišljanja je bilo za vso ekipo burna izkušnja in vsekakor smo tudi za filmsko kamero izkusili potovanje, ki bi si zaslužilo svoj film. /…/ Sanje afganistanskih deklet so univerzalne in se je z njimi preprosto identificirati, njihova kultura pa je veliko bolj zapletena in z drugih vidikov pogosto težko razumljiva. Film ne obsoja in ne zavzema nobene strani, ampak ponuja vpogled v čustveno nepredvidljivo potovanje smučarskih sanj.«
Haidy Kancler

Režiserka
Maja Senekovič (aka Haidy Kancler) se je rodila leta 1982 v Mariboru, končala študij Medijskih komunikacij na Univerzi v Mariboru, od leta 2009 pa ustvarja kot neodvisna filmska režiserka. Njen celovečerni prvenec Najgloblji zemljan v kopalkah je bil prikazan na številnih mednarodnih festivalih.