Potovanja ob meji je serija filmskih dogodkov goriškega društva Young For Fun posvečenih meji. Poleg filmskih projekcij bomo v luči prihajajoče Evropske prestolnice kulture GO!2025 lahko prisluhnili tudi pogovorom na katerih bodo o meji spregovorili razni strokovnjaki. V Novi Gorici bodo film pospremili režiser Cristian Natoli, zgodovinar Marko Zajc, vnukinja Darka Bratine Veronika Franceschini in Kai Grebasch, predstavnik mesta Görlitz. Pogovor bo moderiral novinar Albert Voncina, za prevode pa bo poskrbel Peter Szabo.

Projekt vključuje ‘filmsko turnejo’, ki se bo ustavila v Furlaniji Julijski krajini in v Kulturnem domu Nova Gorica. Za vsako postojanko sta predvideni projekciji dveh med seboj zelo povezanih dokumentarnih filmov “Attores” in “Allamhatar”. Filma, ki sta nastala v koprodukciji z društvom Young For Fun, sta delo goriškega režiserja Cristiana Natolija. Cilj turneje je izpostaviti tematiko meje kot skupne zgodovine, ki skozi dokumentarca odseva dejansko in simbolno vrednost nekdanje ‘železne zavese’. Niz omenjenih dogodkov je pobuda za diskurz na temo meje in analizo njene sodobne posebnosti ter obetov za prihodnost v luči, ko bosta Nova Gorica in Gorica zaživeli naziv Evropske prestolnice kulture 2025.

“Attores – 20 let po padcu berlinskega zidu” *

Režija: Cristian Natoli (Italija, 2010, 36’57”)

Dokumentarni film (nominiranec za italijansko filmsko nagrado David di Donatello) pripoveduje zgodbo o potovanju petih mladostnikov, ki so se iz Gorice odpravili proti Berlinu, da bi tam proslavili dvajseto obletnico padca zidu in se udeležili govora Angele Merkel. Video reportaža pripoveduje o spremembah na območjih ob nekdanji ‘železni zavesi’. Med pričevalci so tudi mednarodni strokovnjak, ki se ukvarjajo s preučevanjem meja, kot so sociolog Vaclav Belohradsky, nekdanji mejni stražar Sándor Goyák, sociolog Martin Bùtora in direktor Muzeja Stasi Tobias Hollitzer.

“Allamhatar – mejni prehodi” **

Režija: Cristian Natoli (Italija, 2013, 31’30”)

Dokumentarni film (finalist italijanske nagrade Celeste prikazan v Palazzo delle Arti v Neaplju) spremlja pot mlade fotografinje, vnukinje sociologa in senatorja Darka Bratine, predlagatelja administrativne in infrastrukturne združitve Gorice in Nove Gorice. Fotografinja preučuje zgodovino Gorice in Nove Gorice v Italiji in Sloveniji ter Görlitza in Zgorzelce v Nemčiji in na Poljskem, s fokusom na različnih ločenih realnostih, ki jih povezuje ta geografski, kulturni in družbeni razkol.

Dokumentarca pripovedujeta o nedavni preteklosti, katere kraji in spomini so še vedno zgodovinska in kulturna dediščina ne le Furlanije Julijske krajine in Slovenije, temveč celotne Evrope. Ta dediščina danes predstavlja simbol miru in sožitja med narodi, ki smo ga dosegli skozi desetletja, kar nakazuje tudi vedno bolj otipljiv pojem ‘evropskega državljanstva’.

Dokumentarcema bo sledil pogovor s strokovnjaki iz področja filma in akademskega sveta, kot so zgodovinarji, politiki, literati, geografi, sociologi in drugi gostje, ki so mejo doživeli na lastni koži in imajo o njej kaj zanimivega povedati. Občinstvo, ki se bo v diskusijo lahko tudi aktivno vključilo, se bo na dogodku lahko soočilo s tremi temeljnimi elementi: filmskim, znanstvenoraziskovalnim in osebno- čustvenim. Namen druženj je spoznavati in predajati zgodovino naše skupne meje, ki danes ni več simbol delitve, pač pa postaja simbol kulture miru in evropskega državljanstva.

* ATTORES je ime kipa, ki je viden v dokumentarcu. Kip ÁTTÖRÉS (v Madžarščini pomeni »preboj«, v primeru kipa pa je beseda razumljena kot »prelomnica«) je narejen v spomin na vseevropski piknik, prvi pravi »prelom« pri odprtju ‘železne zavese’. Vseevropski piknik je bil t. i. mirna demonstracija na avstrijsko-madžarski meji avgusta 1989. Šlo je za simbolično gesto 3-urnega odprtja mejnega prehoda, za katero sta se dogovorila oba naroda.

** ALLAMHATAR je madžarska beseda, ki pomeni “državna meja/meja”. Znotraj dokumentarca je viden znak s tem zapisom, ki se nahaja na stičišču Slovaške, Madžarske in Avstrije.