Filmski vrtiljak 2024/2025

Otroci divjega zahoda (Buffalo Kids, 2024, 93 min., sinh.), 5+

Mary in Tom se skoraj brez denarja skrivata na transkontinentalni železnici in se na vsakem koraku srečujeta z nevarnostmi… dokler ne združita moči z mladim fantom na invalidskem vozičku in njegovo guvernanto Eleanor v upanju, da bodo prispeli v Kalifornijo.

Režija:  Juan Jesús García Galocha, Pedro Solís García

Scenarij: Jordi Gasull, Javier Lopez Barreira, Pedro Solís García

Montaža: Emily Killick

Glasba: Fernando Velázquez

Igrajo: Alisha Weir, Sean Bean, Gemma Arterton, Stephen Graham

Distributer: Fivia

Žanr: družinska pustolovska komedija

Zgodba

9- letna Mary in 12-letni Tom sta irska sorojenca brez staršev, ki leta 1886 s čezoceanko prispeta v vrvež New Yorka in se hitro znajdeta na divjem popotovanju na krovu transkontinentalnega »vlaka za sirote«, kjer spoznata izjemnega novega prijatelja, ki jima bo za vedno spremenil življenje. Na nevarni in novih odkritij polni pustolovščini, kjer jih naprej ženejo radovednost, prijateljstvo in timsko delo, naletijo na zvite zlobneže, presenetljive zaveznike, nepričakovane junake in nepredstavljive dogodivščine, za vsem tem pa se skriva zabavno in ganljivo iskanje novega doma.

Izjava avtorja

Ko se je rodil moj sin Nicolas, sem imel neizogiben občutek, da se bo moje življenje za vedno spremenilo, in res se je. Vsakodnevna rutina celotne družine se je postavila na glavo. Nenadoma smo se morali soočiti z realnostjo otroka s hudo cerebralno paralizo, ki ne bo nikoli spregovoril, ki se bo komajda lahko premikal in bo krhkega zdravja.

A njegova sestra je kljub temu ves čas izumljala nove načine, kako se igrati z njim, in ga vključevala v svoje igre. Od tega, da mu je poslikala obraz in ga našemila, do tega, da mu je z vrvmi vlekla roke, da je lahko telovadil. To mu je bilo vedno v največjo spodbudo, v zameno pa je z nami govoril s svojimi očmi.

Ob opazovanju svojih otrok sem si zamislil kratko risanko o deklici, ki se brez predsodkov zbliža z dečkom s cerebralno paralizo. Čeprav se to zdi vse prej kot odlična zgodba, se je risanka Cuerdas (Vrvice) kot največkrat nagrajeni kratki film v zgodovini vpisala celo v Guinnessovo knjigo rekordov.

Tako sem spoznal, da takšne zgodbe ne samo lahko pripovedujemo, ampak jih moramo pripovedovati. Vključujoče zgodbe, v katerih premagujemo predsodke, ne da bi se odpovedali pustolovščinam, nam dajo misliti in iz nas naredijo boljše ljudi. Vse to smo združili v film Otroci Divjega zahoda.

V tej pustolovščini smo se osredotočili na pionirska leta ameriškega divjega zahoda, čas, poln predsodkov, v katerem so se v edinstvenem zgodovinskem trenutku mešale številne kulture. Čas, ko je bila eden od glavnih likov tudi narava.

A pri filmu so prav tako kot zgodba, ki jo želimo povedati, pomembni tudi ljudje, ki nas spremljajo na poti do nje.

Srečo imam, da sodelujem z odličnimi strokovnjaki. Skupaj ustvarjamo že dvajset let in v tem času so mi stali ob strani v radostih in tegobah. Ob meni so bili, ko se je pred dvajsetimi leti rodil moj sin, in me tolažili, ko je pred tremi leti preminil.

– Pedro Solís García, režiser