Filmsko gledališče 2021/22 – za izven

Nekoč so bili ljudje (Slovenija, 2020, barvni, 89 min.)

“Film Nekoč so bili ljudje postaja z vsakim dnem bolj aktualen. Pa ne zato ker bi bil danes v Evropi problem beguncev in migracij večji kot pred leti, temveč zato ker smo mi iz dneva v dan vse manj človeški.” Goran Vojnović

Režija: Goran Vojnović
Scenarij: Tommaso Santi
Fotografija: Miloš Srdić
Glasba: Tamara Obrovac
Montaža: Ivor Ivezić
Igrajo: Francesco Borchi (Leo), Moamer Kasumović (Vučko), Maruša Majer (Tanja), Jaka Jakopič (Luka), Emir Hadžihafizbegović (Senad), Boris Cavazza (Martin), Jasna Žalica (Aida), Vlado Novak (Sandi), Gregor Baković (Gregor), Ninni Bruschetta (Massimo), Gianluca Gobbi (Gianni), Aljaž Jovanović (odvetnik), Benjamin Krnetić (trener)
Produkcija: Arsmedia (Slovenija)
Festivali, nagrade: Film se je poleti 2021 šele podal na festivalsko pot.
Distribucija: Arsmedia

Zanimivosti
Vsi, ki kolikor toliko spremljajo dogajanje v svetu filma in so se imeli priložnost seznaniti z razmerami, ki v zadnjem desetletju vladajo v okvirih domače filmske produkcije, se le iskreno čudijo vsemu, kar je v novem tisočletju dosegel slovenski film. Glede na vložena sredstva, produkcijske pogoje in majhnost primarnega trga je kakovost ustvarjenih del za mnoge tuje poznavalce že skoraj čudežna. Toda te razmere so se v zadnjih dveh, treh letih še dodatno zaostrile. Najprej je vlada povsem pristransko, brez zakonske podpore in tehtnih argumentov domači produkciji preprosto zaprla finančno pipico. Čez noč je večina tistih, ki se preživljajo z delom pri filmski produkciji, ostala povsem brez dohodkov. No, in zadnji dve leti so kinodvorane tako ali tako samevale. Epidemija je skoraj zaustavila delovanje filmske produkcije, a še hujši udarec je bila zaustavitev distribucije. Nikakor ne smemo pozabiti, da ne trpijo le hollywoodski studii, ki ne morejo začeti »prodaje« novih bondov, hitrih in drznih ter ostale spektakelsko naravnane produkcije. Tudi evropska in z njo domača produkcija ne moreta do svojih gledalcev. Po nekaterih podatkih tako v tem trenutku že kar dvajset slovenskih celovečercev čaka na vsaj sprejemljive pogoje za začetek domače kino (ali pretočne) distribucije. Zgovoren je prav primer zadnjega Vojnovićevega filma, celovečerca Nekoč so bili ljudje, ki je prvič stopil pred domače gledalce več kot leto in pol po njegovem dokončanju.

Zgodba
Leo je Italijan, ki živi v Sloveniji. Vučko je Bosanec, ki je kot otrok pribežal v Slovenijo. Leo v Sloveniji vztraja zaradi nekdanje žene Tanje in sina Luka v upanju, da bodo spet postali družina. Ko jima banka odkloni obljubljeno posojilo za obnovo restavracije, sta Leo in Vučko prisiljena sprejeti ponudbo prevaranta Giannija. Ukrasti morata njegov tovornjak, da lahko Gianni pobere zavarovalnino. A namesto Giannijevega tovornjaka Leo in Vučko ukradeta tovornjak, poln beguncev, ter tako nehote postaneta krojilca usode podobno nesrečnih ljudi. Da bi rešila svoje denarne težave, se jih odločita prodati. In če se sprva še zdi, da jima za begunce ni vseeno, je v Leu in Vučku iz dneva v dan vse manj človeškega.