Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica

T: + 386 5 335 40 10

Group 10708
17. 10. / Ponedeljek / 10:00

Mojstrski tečaj s prejemnico nagrade Darko Bratina 2022, Helke Misselwitz

Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
17. 10. / Ponedeljek / 10:00

Mojstrski tečaj s prejemnico nagrade Darko Bratina 2022, Helke Misselwitz

Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Čezmejni filmski festival  Poklon viziji

 

Kulturni dom Nova Gorica bo gostil eno od postaj letošnjega Čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji / Omaggio a una visione, ki ga med 13. in 21. oktobrom 2022 v sedmih mestih – Nova Gorica, Gorica, Videm, Trst, Ljubljana, Izola, Špeter – s partnerji pripravlja Kinoatelje. Gostili bomo Mojstrski tečaj s prejemnico nagrade Darko Bratina 2022, Helke Misselwitz.

 

Na mojstrski delavnici nas bo Helke Misselwitz popeljala po svojem filmskem ustvarjanju, od kratkometražcev prek dokumentarcev do igranih filmov. Poseben poudarek bo na letih, ko je delala v vzhodnonemškem produkcijskem sistemu. Naš posebni gost, pisatelj in filmski zgodovinar Claus Löser, nam bo orisal načine dela državnega filmskega studia Nemške demokratične republike DEFA, ki je produciral filme Helke Misselwitz do propada NDR. Predstavili bomo nekaj produkcij Helke Misselwitz iz serije KINOBOX, kratkih filmov, ki so jih prikazovali pred celovečernimi in ki so režiserki omogočili, da je razvijala lasten, nekonformističen pristop k filmskemu ustvarjanju in delu ženske v socialističnem sistemu. Kot primer njene dokumentaristične prakse bomo prikazali dokumentarec Kdo se boji črnega moža v produkciji DEFA. Helke Misselwitz bo govorila o svojem pristopu k ljudem in politiki. Kako združevati sočutje in kritično zavest? Drug poudarek bo na ljudeh, s katerimi je pogosto sodelovala, in tem, kako so oni sooblikovali njeno filmsko ustvarjanje. Ena od njih je velika fotografinja Helga Paris, o kateri je Helke Misselwitz posnela kratek portret, ki ga bomo tudi prikazali. Ob tem bo potekala razprava o umetnosti portreta in vplivu tega na filmsko ustvarjanje Helke Misselwitz. Nazadnje se bomo posvetili igranim filmom in razpravljali o tem, kako se je ustvarjanje filmov spremenilo v času, ko je po združitvi Nemčije delala kot svobodnjakinja. Za zaključek dneva bomo prikazali njen prvi celovečerni igrani film z naslovom Herzsprung.

 

Program

10.00 — prvi del pogovora (uvod, začetek filmskega ustvarjanja, izobraževanje)

11.00 — Kdo se boji črnega moža (Wer fürchtet sich vorm schwarzen Mann, 1989, 52′)

12.00 — drugi del pogovora (dokumentarni film)

13.00 — odmor

14.00 — tretji del pogovora s posebnim gostom, piscem in zgodovinarjem filma Clausom Löserjem, ki bo predstavil metode dela DEFE, državnega filmskega studia Nemške demokratične republike, ki je produciral Misselwitzine filme do razpada Vzhodne Nemčije.

DEFA KINOBOX 1988/61: Marxova družina (Marx-Familie, 7’)

DEFA KINOBOX 1985/39: 35 fotografij – družinski album neke mladenke (35 Fotos – Familienalbum einer jungen Frau, 7’)

Fotografski akt – npr. Gundula Schulze (Aktfotografie – z.B. Gundula Schulze, 1983, 11’)

15.30 — Helga Paris, fotografinja (Helga Paris, Fotografin, 2019, 31’)

16.00 — četrti del pogovora (igrani film)

16.30 — Herzsprung (Herzsprung, 1992, 84′)

 

Zavod Kinoatelje bo letos že triindvajsetič zapored podelil nagrado Darko Bratina, s katero v ospredje postavlja filmske avtorice in avtorje, ki s svojimi angažiranimi kinematografijami gledalcu ponudijo priložnost za poglobljen razmislek o  pogosto zapostavljenih vprašanjih sodobne družbe.

 

Nemška režiserka Helke Misselwitz prejme nagrado za njen vznemirljivi filmski opus, ki deluje kot nekakšna kronika obdobja pred padcem berlinskega zidu in vsemu, kar je sledilo v življenju prebivalcev Nemške demokratične republike. Avtorica je dokumentirala ključne družbene in politične spremembe države, ki ne obstaja več. Njeni dokumentarni in igrani filmi kažejo redko toplino in skrb za vsakogar, ki se pojavi pred kamero. So humanistični eseji o življenju in ljubezni, hkrati pa govorijo o perečih vprašanjih prisotnosti meja, rasizmu, neenakosti žensk v socialističnem režimu, iskanju nacionalne identitete in zagatah delavskega razreda v kapitalistični družbi. V gibljive podobe ganljivo ujame krhkost in veličino človeka, ki se nenehno sooča s težo vsakdanjega življenja in bremeni zgodovine.

Vstop prost.

 

Število mest je omejeno.
Prijave TUKAJ.

 

 

Vsi filmi in pogovori se bodo odvili v angleškem jeziku.

Mogoče vas zanima tudi …

Skip to content