Alīna Asberga Nabergoj (1980) je rojena v kraju Ogre v Latviji. V Rigi se je učila knjigoveštva in knjižnega oblikovanja, zaključila je 5 letni program »Oblikovanje oglasov in interierjev« na srednji šoli za likovno umetnost in oblikovanje. Poučevala je slikanje na porcelan in usnje ter likovno umetnost. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji, kjer si je ustvarila drugi dom. Že od otroštva je risala in slikala v različnih tehnikah, najprej s flomastri in svinčniki, nato z akvareli, oljnimi pasteli in nazadnje z olji. Veliko uporablja mešano tehniko. Ob restavratorskem delu, se je pri retuširanju fresk navdušila za ustvarjanje v tehniki beneški stil retuše. Razstavlja samostojno in skupinsko.

Petja Berginc Fučka je po izobrazbi akademska restavratorka in šivilja. Po končanem študiju je deset let večinoma delala projektno kot samostojna podjetnica in restavratorka stenskih poslikav. Ob tem je raziskovala še druge načine ustvarjanja in iskala pravo pot zase. Še vedno je oblikovala in šivala. Izdelala je par kolekcij kostumov, ki jim je poleg blaga dodala žico, les in bakreno pločevino. Sodelovala je na 17. svetovnem kongresu OIDFA. Obnovila je nekaj kosov starega pohištva in se preizkusila v abstraktnem slikanju. Kasneje se je začela ukvarjati z nakitom, najprej z uhani iz usnja, za tem z nakitom iz keramične mase pozlačene z zlatimi lističi. Nato jo je očarala medenina, takrat je nastala Petjana, blagovna znamka ročno izdelanega nakita iz medenine, ki bo predstavljena na sejmu. Prav tako pa bodo na sejmu tudi ročno izdelane dišeče svečke iz sojine voska z kristali, ki jih izdeluje v sodelovanju z Reinkarmiko.

Julijana Božič je akademska slikarka iz Ajdovščine. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z ilustracijo, slikarstvom in restavriranjem fresk ter poslikav. Sodeluje pri raznovrstnih projektih ter razstavah. Na sejmu bo ponujala umetniške tiske po njenih delih, tako akvarelih kot ilustracijah, v A4 formatu ter knjigo Zverinice z roba gozda.

Silva Karim je profesorica likovne umetnosti z znanstvenim magisterijem. Ukvarja se z ilustracijo, slikarstvom, keramiko in kamišibaj gledališčem. Njena slikarska dela manjših dimenzij in ilustracije so najpogosteje v tehniki akvarela, večja pa v tehnikah akril ali olje na platnu. V keramiki se izraža kot kiparka, hkrati pa tudi kot oblikovalka unikatnih lončarskih izdelkov. Pri oblikovanju keramike se poslužuje tehnik valjanja, vlivanja, sestavljanja in oblikovanja na lončarskem vretenu. Za njene unikatne lončarske izdelke je značilno, da vsebujejo elemente ilustracije in slikarstva. Silva Karim je razstavljala na številnih osebnih in skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Za svoje umetniško delovanje je prejela vrsto nagrad.

Anja Kranjc (1982) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tam je leta 2008 diplomirala, tri leta kasneje pa še magistrirala z magistrsko nalogo Medprostor bivanja in razstavo V Belo pri red. prof. Matjažu Počivavšku in doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2005 je imela več samostojnih razstav in je sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Doslej je ustvarila sedem javnih kiparskih postavitev. Za svoje delo je prejela več nominacij in nagrad, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado (2006). Njene dela so v javnih (MZZ, MGNG) in zasebnih zbirkah. Poleg kiparstva se ukvarja še s slikarstvom, risbo, ilustracijo, keramiko in pedagoškim delom. Je članica DLUL in DLUSP. Živi in dela v Vipavi.

Polona Kunaver Ličen je leta 2000 diplomirala na ALUO, na oddelku za Oblikovanje VK v Ljubljani, nato je nadaljevala s podiplomskim študijem na University of Art and Design Helsinki. Leta 2003 je odprla Lično hišo v Ajdovščini, kjer že 19 let uspešno deluje kot likovna pedagoginja, slikarka, grafičarka, ilustratorka, oblikovalka in galeristka. Leta 2005 je postala Magistra umetnosti. Za svoja dela je v zadnjih letih prejela mnoge nagrade.

Eva Margon Štanta, magistrica ilustracije, se ukvarja z različnimi tipi ilustracije in animacije, dopolnjuje se v raziskovanju redukcijskega linoreza. Na ALUO je magistrirala s projektom Slikovni zemljevid planinskih poti v Logarski dolini(2019), ki je bil uvrščen na več mednarodnih tekmovanj v ilustraciji. Med drugim je ustvarila sklop poštnih znamk za Pošto Slovenije (2022), njene ilustracije in animacije pa so del sodelovanja s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Galerijo Velenje, Gozdarskim inštitutom Slovenije, Zavodom Dagiba in Zavodom Divja misel. Najraje ustvarja živalske in rastlinske motive v slogu znanstvene ilustracije.

Jasmina Rojc (1988) izhaja iz Šempetra pri Gorici. Pri 15. letih, ko se je vpisala v srednjo šolo, se je zanjo začelo obdobje intenzivnega slikanja in likovnega izobraževanja. Obiskovala je likovno smer Umetniške gimnazije v Novi Gorici. Leta 2011 je uspešno zaključila dodiplomski študij slikarstva v Benetkah na Akademiji lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti), pod vodstvom profesorja slikarja Igorja Lecica, pri katerem je leta 2015 zaključila tudi podiplomski študij. V letu 2016 se je preselila v Zalošče, kjer živi in ustvarja. Pripravila je že vrsto samostojnih razstav, sodelovala je tudi na skupinskih razstavah in na likovnih kolonijah, tudi v mednarodnem prostoru. Nakit je namenjen dekletom in ženskam, ki si želijo popestriti in polepšati svojo garderobno zbirko in s tem postati drugačne in posebne. Temelji na barvnih nasprotjih, med reliefnimi odtisi in gladko bleščečo površino. Vizija nakita je povezovanje z naravo in iskanje nenehnega navdiha v njej.

Blaž Rosa (1983) je grafični oblikovalec in umetniški vodja agencije Markacija. Sredi vsesplošne prenasičenosti sodobnega vsakdana se trudi ostati senzibilen opazovalec. Notranje hotenje udejanja z grafiko in ilustracijo, skozi katero opominja, kako pomembno je razumeti in ceniti trud naših prednikov. Z delom pripoveduje in hodi po poti, ki odstira spontan odziv na življenje na robu med Krasom in Vipavsko dolino. Med preteklostjo in sedanjostjo. Svoja dela vidi kot poklon arhitekturi, tradiciji in življenju. Kot nekaj, kar drami in opominja, da vse, kar potrebujemo, pravzaprav že imamo.

Tina Volarič snuje avtorske slikanice in ilustracije prispeva za otroške revije. Ilustrirala je tudi glasbene albume, muzejske vodnike, knjižne naslovnice, pesniške zbirke in sodelovala v večdisciplinarnih projektih. Občasno se posveti samostojnim konceptualnim ciklom, kjer se pogosto dotika mehke nostalgije, intimnega prostora doma in spominov. Z ilustracijami je opremila tudi svoj pesniški prvenec Krožnice večglasnih tišin (2014). Je avtorica nagrajene avtorske slikanice brez besed Črta (2021), avtorske slikanice Nonotov zid (2021), slikanice Karlo in Stanko Marka Klavore in Davida Kožuha (2023), ilustrirane zbirke pesmi za otroke Rime na veter Milana Šelja (2024) in drugih. Razstavljala je na samostojnih in selekcioniranih skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini; udeležila se je bienalov ilustracije v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Bratislavi. Je članica DLUSP, ZDSLU in Sekcije ilustratorjev. Rodno Posočje je zamenjala za Kras, kjer živi in dela.

Nina Zuljan je slikarka, rojena 13. novembra 1971 v Postojni. Njena umetniška pot je zaznamovana z diplomsko nalogo “Odmik od resničnosti skozi simbolno govorico,” dokončano leta 2000 na Šoli za risanje in slikanje (Arthouse – College of Visual Arts) pod mentorstvom profesorja Mladena Jernejca. Nina Zuljan prek svojih slik raziskuje čarobni svet pravljic, poln čudežnih ptic, angelov, vil in čudes. Njeno delo je posvečeno tistim, ki so izgubili stik s tem čarobnim svetom in se preveč zanašajo na razum. Njene slike izražajo globoko intimno izkušnjo, ki ne pozna racionalne razlage. Prek svoje umetnosti želi obuditi povezavo z notranjim čarobnim svetom in spomniti ljudi na lepoto tega nevidnega sveta. Naj vas njene slike vodijo od neresničnega k resničnemu.