Filmska sezona 2023/24

Jesensko listje (Kuolleet lehde, Nemčija, 2023, 81 min.)

Kaurismäkijev »četrti del trilogije o proletariatu« je nežna tragikomedija o dveh osamljenih dušah, ki iščeta ljubezen v času ekonomske neenakosti, vojne in negotovosti. Srca občinstva letošnjega festivala v Cannesu je film osvojil s klasičnim stilom suhega humorja in resničnega prikaza vsakdanjosti.

Režija in scenarij: Aki Kaurismäki
Fotografija: Timo Salminen
Montaža: Samu Heikkilä
Glasba: Pietu Korhonen
Igrajo: Alma Pöysti, Jussi Vatanen, Janne Hyytiäinen, Nuppu Koivu, Matti Onnismaa, Simon Al-Bazoon, Martti Suosalo, Alma-Koira, Sakari Kuosmanen, Maria Heiskanen, Alina Tomnikov, Maustetytöt
Festivali, nagrade:  Cannes (nagrada žirije); velika nagrada FIPRESCI za najboljši film leta; München (nagrada občinstva); Filmski festival Midnight Sun, Sodankylä; Karlovi Vari; Sarajevo; Toronto; San Sebastián; New York
Distributer: Fivia – Vojnik
Žanr: drama

Zgodba
V helsinškem karaoke-baru se po naključju srečata Ansa in Holappa. Iskrica preskoči, toda življenje vedno najde način, da postavi ovire na pot tistim, ki iščejo srečo …

Zanimivost
Film je navdihnila pesem Les feuilles mortes, ki jo je leta 1945 spisal Jacques Prévert, uglasbil pa Joseph Kosma. Pesem najbolj poznamo v interpretaciji Yvesa Montanda, angleško verzijo sta pod naslovom Autumn Leaves med drugim izvajala Frank Sinatra in Nat King Cole, finsko različico, ki jo slišimo v filmu, pa poje Olavi Virta, znan tudi kot »kralj finskega tanga«.

Izjava avtorja
»Čeprav sem si ustvaril dvomljivo slavo z nekaterimi precej nasilnimi in nepotrebnimi filmi, sem spričo vseh nesmiselnih in zločinskih vojn končno sklenil napisati zgodbo o nečem, kar bi človeštvu morda lahko omogočilo prihodnost: o hrepenenju po ljubezni, o solidarnosti, zaupanju, spoštovanju do sočloveka, narave ter vsega živega in mrtvega – pod pogojem, da si to zasluži.
Mimogrede se ponižno priklanjam še hišnim bogovom Bressonu, Ozuju in Chaplinu, seveda pa sem za to katastrofalno polomijo odgovoren čisto sam.«
Aki Kaurismäki

Komentarji
»Kaurismäkijev najnovejši 81-minutni film, svež in grenko-sladek kot poznojesenski vetrič, se na prvi pogled morda res zdi majhen, vendar prinaša ganljiv opomin – tako z zgodbo kot skozi gledalsko izkušnjo –, da je bridkost življenja mogoče prenašati le, dokler gremo lahko v kino in ji za trenutek pobegnemo. /…/ Jesensko listje je pronicljiva in rahločutna oda malim lepotam življenja, ki jih zlahka spregledamo, če jih nimamo priložnosti videti na velikem platnu. Čeprav ima pridih pravljice in romantični naboj sirkovske melodrame, njegova vera v našo sposobnost, da v temi najdemo svetlobo, niti za trenutek ne deluje lažno ali naivno – in ko bomo gledali ta film, jo bomo tam tudi našli.«
David Ehrlich, IndieWire

»S tem, ko se ne spreminja, se Aki Kaurismäki upira psevdospremembam tako imenovanega napredka. Ker se razredni boj nadaljuje z nezmanjšano močjo, ker so proletarci povsod po svetu še vedno izkoriščani, ker vojna še naprej divja pred našim pragom, ker lahko tistim, ki jih je zlomila družba, film tudi danes pomaga nazaj na noge: Kaurismäki dokazuje, da Chaplin ostaja najboljši odgovor na nizkotnosti sveta, Bresson pa na nizkotnosti filmskega sveta. Kako ganljivo in pomirjujoče je opazovati našo strašljivo sedanjost, ki znova odzvanja v Kaurismäkijevem nadvse umestnem in suverenem anahronizmu! Novice še nikoli niso bile slabše, liki pa se vrtijo v peklenskih krogih bede: piješ, ker si depresiven, depresiven si, ker piješ; delo ne zadošča za preživetje, zato kradeš in izgubiš službo – in tako dalje. Toda človeštvo, ki se tu zrcali v najmanjšem premiku obrvi ali glave, se bo vedno znova postavilo na noge in celo naredilo nekaj manjših čudežev, dokler bo melanholični Finec verjel vanj. Jesensko listje se svetu, polnemu kaosa in krivic, zoperstavlja z jedrnatostjo in natančnostjo dialogov, igre in režije. In seveda s humorjem, ki je najvišji znak dostojanstva.«
Marcos Uzal, Cahiers du cinéma