Filmsko gledališče 2021/22 – za abonma in izven

Iskalci tartufov (The Truffle Hunters, Italija/ZDA/Grčija, 2020, barvni, 84 min.)

Topla, poetična in pogosto humorna oda izginjajočemu načinu življenja; zgodba o strasti, nežni vezi med človekom in živaljo ter življenju, polnem preprostih užitkov.

Režija: Michael Dweck, Gregory Kershaw
Fotografija: Michael Dweck, Gregory Kershaw
Glasba: Ed Côrtes
Montaža: Charlotte Munch Bengtsen
Igrajo: Piero Botto, Sergio Cauda, Maria Cicciù, Aurelio Conterno, Enrico Crippa, Gianfranco Curti, Angelo Gagliardi, Agidio Gagliardi, Carlo Gondola, Carlo Gonella, Paolo Stacchini
Produkcija: Frenesy (Italija), Faliro House Productions (Grčija), Artemis Rising Productions, Bow and Arrow Entertainment, Park Pictures (ZDA)
Festivali, nagrade: Capri (Kalifornija, ZDA) 2020: nagrada za najboljši dokumentarni film; El Gouna (Egipt) 2020: bronasta zvezda za najboljši film tekmovalnega programa celovečernih dokumentarcev; Adelajda 2020; Sundance 2020 (tekmovalni program); Stockholm 2020; Tel Aviv (DocAviv) 2021
Distribucija: Con film

Zanimivosti
Severnoitalijanska pokrajina Piemont oziroma »dežela, ki stoji ob vznožju gora«, kakor so ime tolmačili srednjeveški viri, je dandanes v svetu znana predvsem po tem, da je eno tistih območij, katerega prebivalci so doživeli in na lastni koži občutili nekatere najbolj žalostne, srhljive in tragične razsežnosti epidemije covida-19. A Piemont, druga največja italijanska dežela, dom magičnega mesta Turin in petične smučarske destinacije Val d’Aosta, premore še številne druge bisere in skrivnosti. Večina Italijanov bi takoj navrgla serijskega prvaka v nogometu, mitični Juventus, a »pravim« Turinčanom srce bije za drugi tamkajšnji klub, Torino. Preostali prebivalci Piemonta bi se ponosno pohvalili, da so naravne lepote v njihovi deželi pravzaprav doma, naj se ozremo proti alpskim vršacem ali pa prek mogočnih in skrivnostnih gozdov. In prav v teh se skriva nekaj, kar bi lahko označili tako za biser kot največjo piemontsko skrivnost – beli tartuf namreč. Ob koreninah tamkajšnjih visokih hrastov je domovanje ene najbolj ljubosumno čuvanih kulinaričnih delikates, kralja med tartufi, belega tartufa iz Albe. Kaj je razlog, da to čudo narave raste prav tam, nihče ne ve natančno povedati. Nekateri menijo, da so zanj idealno okolje pripravile strele, ki redno tolčejo po njihovih visokih hrastih. Drugi govorijo o čarobni moči lune in skrivnostnih silah magnetnega polja našega planeta, ki da se v teh krajih intenzivira. Spet tretji tiho, s trepetajočim, skoraj prestrašenim glasom šepetajo o dokazu obstoja čarovnic. Toda zagotovo izvemo le to, da prično tartufi v času, ko dozorijo, ko razvijejo tisto svojo tako značilno aromo, hkrati oddajati tudi sladki in zapeljivi vonj, pred katerim se je skoraj nemogoče ubraniti. Prebivalci Piemonta lahko o tem biseru narave, tem čudu, ki sproža kulinarične ekstaze, govorijo ure in ure, skoraj v neskončnost. A kmalu boste opazili, da so vse te informacije o tartufu namenjene zgolj temu, da bi se čim bolj zakrila in zameglila tista ključna – kje ga je moč najti.

Zgodba
Globoko v gozdovih Piemonta na severozahodu Italije raste redek in nadvse cenjen beli tartuf iz Albe. Edini, ki vedo, kje ga iskati, so posebej izurjeni psi in njihovi človeški kompanjoni: peščica priletnih možakarjev s sprehajalnimi palicami in iskrivim smislom za humor. Medtem ko dragoceni gomolj na svetovnem kulinaričnem trgu dosega astronomske vsote, se zdi, da so ti poskočni starčki odkrili nekaj veliko bolj dragocenega: skrivnost polnega in srečnega življenja.