Filmsko gledališče 2024/25 – za abonma in izven

Goldmanov proces (Le procès Goldman, Francija, 2023, barvni, 115 min.)

Režija: Cédric Kahn

Scenarij: Cédric Kahn, Nathalie Hertzberg

Fotografija: Patrick Ghiringhelli

Montaža: Yann Dedet

Igrajo: Arieh Worthalter (Pierre Goldman), Arthur Harari (odvetnik Keijman), Nicolas Briançon (odvetnik Garaud), Jerzy Radziwiłowicz (alter Goldman), Laetitia Masson (psihiatrinja), Jeremy Levin (odvetnik Chouraqui), Didier Borga (komisar Jobard)

Produkcija: Moonshaker, Tropdebonheur Productions

Festivali, nagrade: Cannes 2023: otvoritveni film sekcije Quinzaine de realisateurs; Hamburg 2023; Busan 2023; London 2023 – filmski festival Britanskega filmskega inštituta; Sao Paolo 2023; Stockholm 2023; Tajvan 2023 – Zlati konj; Šanghaj 2024; nagrade césar 2024 (francoske nacionalne filmske nagrade): césar za najboljšega igralca; nagrade lumière 2024 (francoske stanovske nagrade za področje filma): nagrada lumière za najboljšega igralca; nagrade magritte 2024 (belgijske nacionalne filmske nagrade): nagrada magritte za najboljšega igralca leta; Lizbona – Estoril 2023: posebna nagrada žirije (C. Kahn za režijo)

Odziv občinstva: ne prav množični, a povsem nedvoumni izrazi navdušenja

Odziv kritike: skoraj soglasni v izražanju občudovanja in navdušenja na Kahnovo režijo (in vodenjem izjemne igralske zasedbe)

Distribucije: Fivia – Vojnik

Žanr: zgodovinska drama

Zgodba

Smo v mesecu novembru leta 1975. Velik del francoske družbe z nestrpnostjo čaka, da se bo v Parizu pričel drugi proces proti Pierru Goldmanu, militantnemu političnemu aktivistu, ki prihaja s skrajno levega političnega pola. Na prvem procesu so Goldmana obsodili na doživljenjsko zaporno kazen zaradi sodelovanja pri štirih oboroženih ropih in dejstva, da sta med enim izmed teh umrli dve nedolžni osebi. Prav slednje je tisto, kar Goldman kategorično zavrača ter v naslednjih dveh tednih na sodišču tudi vehementno in pogosto provokativno dokazuje. S tem je kmalu postal nekakšna ikona francoske intelektualne levice. Njegovo obrambo vodi mlad, a sposoben in ambiciozen odvetnik Georges Kiejman. Toda njun odnos se zaradi Goldmanove provokativnosti in vehemence prične kmalu krhati. Goldmanu grozi celo smrtna kazen, njegova usoda pa se zdi vse bolj negotova …

Komentar

»Goldmanov proces je briljanten, intenziven, napet, precizen francoski sodni triler, posnet po razvpitem resničnem sodnem trilerju, ki se je odvrtel leta 1976 na ponovnem sojenju Pierru Goldmanu, pikantnemu levičarskemu roparju judovskega rodu. /…/ A Francozi imajo do Judov še vedno tak odnos, kot so ga imeli ob koncu 19. stoletja, v času afere Dreyfus, ko so na dosmrtno ječo obsodili Alfreda Dreyfusa, vojaškega častnika judovskega rodu, za katerega se je izkazalo, da je le žrtev antisemitizma. Goldman, ki je v ječi napisal knjižno uspešnico Obskurni spomini poljskega Juda, rojenega v Franciji in ki se zaveda, da politična stališča prič niso nikoli nevtralna, kaj šele irelevantna, vztraja, da so tudi njega obsodili antisemitizem, rasizem in kužni predsodki prič in policije /…/. Jasno, Goldman je sam svoj Zola, njegov Obtožujem! pa se glasi: Fašistična policija! Fašistično pravosodje! Ne, sojenje – tudi zato, ker lahko porotniki prosto zastavljajo vprašanja, ker so tožilci in odvetniki blazno teatralični in ker lahko Goldmanovi feni prosto navijajo – ni dolgčas, tako da je Goldmanov proces, ki bi ga lahko vrteli na double billu s filmom Saint Omer, videti zdaj kot Lumetovih Dvanajst jeznih mož in zdaj kot Hitchcockov Napačni mož. ZA+«

Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Beseda za besedo, pogled za pogledom in skozi telesno govorico se nam razkrivajo družbena protislovja sedemdesetih let v Franciji, ki pravzaprav spominjajo na današnja. Policijski rasizem, antisemitizem, skriti in manj skriti predsodki ter agende, ki se spopadajo v pravni areni in preizkušajo pravno državo. V tem primeru manj kot trideset let po vichyjskem režimu, ki je bil soodgovoren za holokavst.

Dobimo pa tudi dober psihološki portret radikalne osebnosti, ki jo oblikujejo zgodovinske in socialne razmere. Morebitna psihološka diagnoza se ne loči od zgodovinske diagnoze in navidezna notranja nestabilnost ne zmanjšuje pomena posameznikov besed ali njihove resničnosti: nasprotno, je kvečjemu izraz teže resnice, ki jo tak posameznik nosi v sebi in jo tudi izpričuje.

V obeh pogledih gre za še kako relevanten film v času, ko smo se v Evropi znašli sredi kaotičnih političnih razmer in kulturnih bojev, ki spominjajo na krizna, radikalna in ʹnoraʽ sedemdeseta. /…/ Režiser Cédric Kahn s svojim minimalističnim pristopom, ki ga izpelje dosledno in brez prestopov začrtanih smernic, skozi osredotočenost na ključne podrobnosti pusti govoriti sami zgodovini, ne da bi jo moral fikcionalizirati in ne da bi imeli občutek, da smo prikrajšani za filmsko izrazno moč. Čeprav Goldmanov proces spominja na gledališče, se nahaja na nasprotnem bregu filmov, ki temeljijo na dramatičnih, liričnih ali epskih prvinah. Prepričljiv je v svojem suhem realizmu.«

Muanis Sinanović, Program ARS

Izjava avtorja

»Politični aktivist, oboroženi ropar, literarna ikona, otrok holokavsta … Sojenje Pierru Goldmanu je svet zase; primer, ki je veliko večji od sodne dvorane. Smo sredi sedemdesetih let. Revolucionarni ideali prejšnjega desetletja se podirajo. Tako kot sojenje OJ Simpsonu ponuja pogled v Ameriko devetdesetih let, sojenje Pierru Goldmanu predstavlja okno v Francijo sedemdesetih. Ideale šestdesetih je zrušila družba, ki se je vrnila k imperializmu in kapitalizmu ter obrnila hrbet revoluciji. Podobno kot pri OJ Simpsonu je šlo tudi pri Pierru Goldmanu za politizacijo pravnega primera, ki so jo zaznamovala družbena in ideološka vprašanja – in ta smo skušali raziskati v filmu. /…/ Pierra Goldmana sem odkril pred približno petnajstimi leti, ko sem prebral njegovo knjigo Souvenirs obscurs d’un juif polonais né en France. Ni me pritegnila Goldmanova nedolžnost, temveč njegova izjemna raba jezika: slog, dialektika, miselni proces. Pomislil sem, da je treba s knjigo nekaj narediti – jo na primer prenesti na filmsko platno.«

Cédric Kahn, režiser in soscenarist