Grajske harmonije 2025 – 14. koncertna sezona/1. koncert

GODALNI KVARTET TARTINI

Miran Kolbl, violina

Romeo Drucker, violina

Aleksandar Milošev, viola

Miloš Mlejnik, violončelo

Godalni kvartet Tartini je začel svojo pot kot Godalni kvartet Slovenske filharmonije v sezoni 1983/84, ko so štirje vodje godalnih skupin orkestra Slovenske filharmonije odločili, da bogato tehnično znanje in in glasbene izkušnje preizkusijo tudi v godalnem kvartetu, ki velja med vsemi komornimi glasbenimi zasedbami za najplemenitejšo, pa tudi najobčutljivejšo zasedbo. Od prvih začetkov s komaj kakšnim priložnostnim nastopom kot Godalni kvartet Slovenske filharmonije do današnjih dni pod uveljavljenim imenom Godalni kvartet Tartini, je minilo že dobrih 39 let. Za nami so stotine koncertov in koncertnih dvoran, tisoči prevoženih in preletenih kilometrov, obsežen repertoar ter veliko prijetnih in nepozabnih glasbenih trenutkov. Na našo veliko radost nas kljub pretečenem času ni zapustila tista prvotna želja, svežina in radost komornega muziciranja, ki je sedaj obogatena z dolgoletnimi izkušnjami in vselej novimi glasbenimi idejami. Zasedba kvarteta je u preteklih devetintridesetih letih doživela le malo sprememb. Nekdanjega Primariusa Darka Linarića sta nasledila Črtomir Šiškovič ter sedanji prvi violinist Miran Kolbl, violista Cvetka Demšarja pa je leta 1990. zamenjal Aleksandar Milošev. Violončelist Miloš Mlejnik in drugi violinist Romeo Drucker sta v zasedbi prisotna od ustanovitve kvarteta leta 1983.

Prvi violinist Miran Kolbl je študiral v Nemčiji pri svetovno znanem  slovenskem pedagogu Igorju Ozimu. Komorno igro je izpopolnil pri članih znamenitega “Amadeus kvarteta”. Deluje kot koncertni mojster Slovenske Filharmonije. Dobitnik dveh nagrad Prešernovega sklada (1999 in 2000) za komorno in solistično igro. Drugi violinist Romeo Drucker deluje kot samostojni umetnik in koncertni mojster v orkestru Nacionalnega gledališča na Reki. Za svoje umetniške dosežke je prejel nekaj prestižnih nagrad. Posveča se koncertiranju in delu v kvartetu Tartini v katerem  igra od ustanovitve leta 1983. Violist Aleksandar Milošev je izredno nadarjen umetnik. Njegovo igro odlikujeta virtuozna tehnika ter prefinjena muzikalnost. Dobitnik je vrste nagrad na tekmovanjih. Izredno cenjen kot solist na domačih in tujih koncertnih odrih. Deluje kot solo violist Slovenske filharmonije, profesor na glasbeni akademiji v Zagrebu in od leta 2013 kot gostujoči profesor na Trinity Laban college of music and dance v Londonu. Violončelist Miloš Mlejnik je študiral pri Siegfriedu Palmu v Kölnu ter se izpopolnjeval pri slavnem Andreu Navarri. Mednarodno uveljavljen solist ter dobitnik vrste prestižnih nagrad. Deluje tudi kot profesor doma in v tujini. V Tartini kvartetu  igra od ustanovitve leta 1983.

Godalni kvartet velja za najbolj zahtevno zvrst komorne glasbe, morda celo vse instrumentalno-glasbene literature. V njej se kaže skladateljevo obvladovanje štirih obligatnih, načeloma enakovrednih, samostojnih glasov. Ker zasedba štirih godalcev ne omogoča palete kakšne orkestralne barvitosti, terja izjemno natančno, minuciozno obdelavo glasbenih prvin, ki morajo zaživeti v prepričljivi celoti. V tem smislu je tudi razumeti poseben poudarek, ki so ga dajali v zgodovini te zvrsti sodelovanja v godalnem kvartetu kot najvišji izvajalsko-tehnični zahtevi. »Pogovor« štirih enakovrednih, a hkrati popolnoma med seboj »uglašenih« izvajalcev zahteva vrhunske posameznike, koncertantne soliste, ki morejo tudi v medsebojnem »dialogu« oblikovati usklajeno interpretacijsko predstavo, prek katere lahko godalni kvartet sploh zveni kot ubrana celota.

Godalni kvartet Tartini je v svojem dosedanjem delovanju, še zlasti v sklopu koncertov iz cikla Večeri komorne glasbe, uspel oblikovati prepričljiv in svež pristop, ki je novost ne le po izvajalski tehtnosti in dodelanosti programa, temveč tudi v repertoarni odprtosti in smelosti. Pri oblikovanju koncertnih programov se člani kvarteta sicer seveda ne odpovedujejo »klasičnim« delom železnega repertoarja te zvrsti, vendar jih izbirajo previdno in premišljeno, tako da tudi z njihovo pomočjo interpretativno zorijo in se kalijo. Tako so tudi v svojem koncertnem ciklu predstavili nekaj klasičnih del, s katerimi kažejo svoj domišljen, zrel poustvarjalni pristop smiselnega postopnega zorenja, ne pa kakšno zaletavo hlastanje po količinski razširitvi svojega repertoarja. Posebno veljavo daje programom koncertov Godalnega kvarteta Tartini stalna skrb članov kvarteta, da vabijo medse priznane slovenske in tuje glasbenike ter tako na poseben način izvirno in vedno na novo dopolnjujejo svoj program. Obenem to prispeva k stalni rasti kvarteta kot prožnega, prilagodljivega komornega glasbenega izvajalskega korpusa. Z njimi so doslej nastopili že številni odlični glasbeniki, med njimi Irena Grafenauer, Stanko Arnold, Radovan Vlatković, Mate Bekavac, Lovro Pogorelić, Maria Graf, Gary Karr, Franco Gulli, Enrica Cavallo, Bruno Giuranna, Rocco Filippini, Davide Formisano in številni drugi. Kot edini slovenski komorni ansambel je bil Godalni kvartet Tartini več let stalni gost Mozartovih serenad v Salzburgu. Doslej je svojo visoko vrednost potrdil tudi v tako pomembnih glasbenih središčih kot so Barcelona, Benetke, Berlin, Buenos Aires, Dunaj, Genova, Ženeva, Praga, Salzburg, Milano, München, Torino itn… Kvartet je snemal za različne založbe, ter radijske in televizijske hiše doma in po svetu in posnel vrsto zgoščenk z deli slovenskih in tujih skladateljev kot so Krek, Osterc, Lipovšek, Leskovic, Petrič, Kopač, Golob, Škerjanc, Dvořák, Ravel, Mozart, Schubert, Chausson in dr.

Ob 40. obletnici koncertne karijere kvarteta Tartini je Festival Ljubljana pripravil serijo šestih slavnostnih koncertov na katerih je kvartet interpetiral izbor najlepših in najpogosteje izvajanih del za to komorno zasedbo. Vrstili so se tudi koncerti po Sloveniji in na poletnih festivalih doma in v tujini. Med eminentnimi glasbeniki s katerimi je kvartet v zadnjem času delil koncertni oder velja omeniti hornista Berlinske filharmonije Andreja Žusta in flavtistko Brino Kafol Žust. Kvartet Tartini je 19. septembra 2023 v veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil na otvoritvenem koncertu elitnega Srebrnega cikla. Muziciral je z enim največjih harfistov današnjega časa, solo harfistom Losangeleške filharmonije Emmanuelom Ceyssonom in izvedel dela Andrea Capleta in Clauda Debussyja. Godalni kvartet Tartini je dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2001, ki se podeljuje za najvišje dosežke na področju kulture v Sloveniji.

Zadnji snemalni dosežek kvarteta Tartini je realizacija vizionarske ideje Giuseppeja Tartinija, ki je 250 let po njegovi smrti doživela svojo prvo svetovno digitalno izdajo. Žlahtna glasba idejnega tvorca »Scuole delle Nazioni« je z najnovejšim digitalnim albumom Kvarteta Tartini že obšla svet in dosegla mnoge ljubitelje klasične komorne glasbe. Glasbeni »Mojster narodov«, ki je spisal okoli 130 violinskih sonat in več kot 170 koncertov je temelje godalnega kvarteta postavil v štirih neponovljivo lepih »Sonatah à Quattro«. Godalni kvartet Tartini jih ima na repertoarju že od same ustanovitve ansambla, sedaj pa jih je po tolikih letih zahvaljujoč mnogim ugodnim okoliščinam predvsem pa podpori Občine Piran, lahko tudi posnel in pretočil v digitalni zapis. Po svetovno dostopnih in preverjenih virih gre za prvi zvočni zapis tega dela v izvirni zasedbi godalnega kvarteta nasploh, kar si godalni kvartet Tartini šteje v posebno čast.

Okvirni spored:

G. Tartini: Sonata à Quattro D-dur, C. 551/78
Allegro, Andantino, Allegro

J. Haydn: Godalni kvartet v d-molu, op. 76, št. 2, »Kvintni«
Allegro, Andante o più tosto Allegretto, Menuetto (“Čarovniški menuet”), Finale: Vivace assai

B. Smetana: Godalni kvartet v e-molu, »Iz mojega življenja«
Allegro vivo appassionato, Allegro moderato alla Polka, Largo sostenuto, Vivace