Dekliški pevski zbor Igo Gruden

Tomaž Grassi, tenor

Borut Štoka, bas-bariton

Manuel Sedmak, bas-bariton

Matjaž Zobec Slama, klavir

Mirko Ferlan, dirigent

Dekliški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine je uveljavljena skupina, v kateri pojejo pevke, ki so v otroških letih sodelovale pri OPZ Pet Pedi iz Nabrežine. V petnajstih letih delovanja je zbor posegel v repertoar različnih glasbenih zvrsti, od umetnih skladb do priredb ljudskih pesmi in popevk. Skupina stremi po spoznavanju in poustvarjanju kvalitetne zborovske literature. Posebno pozornost posveča slovenskim, italijanskim in primorskim skladateljem. Od ustanovitve vodi zbor dirigent Mirko Ferlan.

DPZ Igo Gruden se je udeležil različnih tekmovanj, od regijskih, do državnih in mednarodnih. Dekleta so prejela zlata odličja na Zlatih grlih v Gorici (2013), na slovenskem regijskem tekmovanju mladinskih zborov v Novi Gorici (2017), na mednarodnem tekmovanju Il Garda in Coro v kraju Malcesine (2017), na mednarodnem zborovskem tekmovanju za mladinske zbore v kraju Neerpelt (Belgija) 2018. Leta 2019 se je zbor udeležil deželne zborovske revije Corovivo: uvrstil se je med finaliste in v velikem finalu med petimi najboljšimi zbori osvojil prvo nagrado in Gran Prix tekmovanja.

V zadnjih letih se je zbor odlikoval tudi s tematsko zaokroženimi koncertnimi sporedi. Projekt Duša in obličje Krasa (2023) je bil posvečen Igu Grudnu in Srečku Kosovelu, zborovski samospevi za ženske glasove pa so zazveneli na koncertu z naslovom Kot vonj po cvetju. Med najuspešnejše projekte spada The Fairy Way, v keterem je zbor predstavil cikle skladb za ženski zbor in instrumente izpod peresa angleških skladateljev na prehodu iz 19. v 20. stoletje in leta 2020 posnel istoimensko zgoščenko.

DPZ Igo Gruden se predstavlja z novim projektom. Po lanski uspešni izvedbi Pergolesijeve sekvence Stabat Mater nadaljuje sodelovanje z mladimi perspektivnimi glasbeniki iz našega prostora. Dekliški zbor Igo Gruden se tokrat predstavlja v drugačni preobleki: iz vrhuncev 18. stoletja prestopa letos v 19. stoletje s samospevom ali Liedom, novo glasbeno obliko, ki se je razcvetela najprej v nemškem prostoru, nato pa se razširila še med druge narode. Z romantično glasbeno govorico so skladatelji poustvarjali tudi po zatonu zlate dobe Liederjev, ki so našli plodna tla tudi v slovenskem prostoru kasneje v 19. in 20. stoletju.

V obdobju romantike se umetniki vračajo k svojim koreninam, ljudskemu izročilu in naravi. Človekove stiske in strasti se večkrat izražajo ravno s prispodobami iz narave, s katero se človek poistoveti ter išče oporo in sočustvovanje. Pod naslovom Kot vonj po cvetju bo torej izzvenel umetniško bogat koncertni program, v katerem izstopajo skladbe za klavir in visoke glasove, ki izhajajo ali se zgledujejo po samospevu. Iz solističnega samospeva se je namreč razvila podobna oblika tudi za večglasje: pomen besedila se čedalje bolj zrcali tudi v instrumentalni spremljavi, ki ga ne samo podkrepi, temveč skuša v dialogu z glasovi oživeti globoke vsebine pesniških verzov, ki segajo tudi čez samo besedilo. Spored vsebuje originalne zborovske skladbe in nekatere uspešne zborovske priredbe samospevov.

Vezno nit med samospevom in zborovskimi liederji bodo spletli moški glasovi, ki bodo obogatili paleto zvočnih barv večera. Ob dekletih bodo nastopili tudi trije pevci – tenor Tomaž Grassi ter bas-baritonista Borut Štoka in Manuel Sedmak, ki zaključuje akademski študij solopetja na konservatoriju Tartini v Trstu. Na klavirju bo pevke in pevce spremljal pianist Matjaž Zobec Slama.

Spored

Robert Schumann (1810—1856): Soldatenbraut op. 69 št. 4 (E. Mörike)

Robert Schumann: Ländliches Lied op. 29 št .1 (E. Geibel)

Robert Schumann: Du bist wie eine Blume (Heine)

Claude Debussy (1862—1918): prir. L.Spevaček – Beau Soir (Paul Bourget)

Hugolin Sattner (1851—1934): Uspavanka (M. Grošelj)

Benjamin Ipavec (1829—1908): Če na poljane rosa pade (Josip Murn)

Fran Gerbič (1840—1917): Pojdem na prejo (Oton Župančič)

Hrabroslav Volarič (1863—1895): Divja rožica op. 12 (Simon Jenko)

Fran Gerbič (1840—1917): Rožmarin op. 52 (I. N. Resman)

Stane Malič (1904—1984): Pesem (Srečko Kosovel)

Fran Gerbič (1840—1917): Kam (France Prešeren)

Ralph Vaughan Williams (1872—1958): The Vagabond  (R. L. Stevenson)

Ralph Vaughan Williams: prir. J. Harrison– Linden Lea (W. Barnes)

Josef Gabriel Rheinberger (1839—1901): Früh Morgens op. 64 št. 1 (F. Hoffnaals)