Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo 2021/22

Na Soočanju bomo skupaj z Barbaro Borčić, kuratorko, publicistko, nekdanjo direktorico SCCA-Ljubljana in prvo vodjo Postaje DIVA, spregovorili o mednarodnem projektu z naslovom Zgodbe, ki še niso napisane in umetniški praksi umetnic Ane Nuše Dragan, Zemire Alajbegović in Eme Kugler. Opuse treh umetnic je raziskovala v sklopu mednarodnega projekta Not Yet Written Stories. Women Artists’ Archives Online, ki je na podlagi raziskave in dogodkov vzpostavil arhive umetnic, dostopne v skupnem spletnem repozitoriju.

Izbrane umetnice so delovale ali delujejo na področju akcije/performansa, filma in videa. Začetki njihovega delovanja segajo v različna obdobja 20. stoletja, s tem pa so povezane tudi značilnosti in specifike njihove prakse ter kontekst, ki je določal njihovo delo in delovanje. Ana Nuša Dragan, avtorica kratkih filmov, akcij in videa vse od šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je sprva (1967–1988) delala v tandemu s Srečom Draganom, pozneje pa samostojno. V okviru konceptualne umetnosti/novih umetniških praks sta ustvarila dimenzije videa, ki so pripadale procesualnosti akcije in interakcije z občinstvom. Zemira Alajbegović je v osemdesetih letih delovala v okviru večmedijskih skupin FV in Borghesia, pozneje z Nevenom Kordo in samostojno. Bila je del ljubljanske subkulturne in alternativne scene, kjer je video igral pomembno vlogo kot orodje za dokumentiranje, raziskovanje in kot umetniški izraz, za katerega je bilo značilno razkrivanje ideoloških aparatov države, marginalnih in tabu tem. Dela Eme Kugler, ki je nastopila v devetdesetih letih, so plod kompleksne pripovedi, izdelanih scenarijev, številnih sodelavcev in visoke tehnologije. Osrednja tematika se je dotikala civilizacijskih vprašanj in dilem – zunanjih in notranjih konfliktov človeka v vseh obdobjih in kulturah, odnosa med posameznikom in institucijo, med moškim in žensko. Visoko estetizirane in digitalno transformirane podobe vnašajo reminiscence na arhetipske in mitske rituale ter spodbujajo kolektivni spomin.

Barbara Borčić na področju sodobne umetnosti deluje kot kuratorka, publicistka, urednica in avtorica knjig. Je prejemnica priznanja Izidorja Cankarja (2005) in nagrade Kritiško pero (2018). Bila je umetniška vodja ljubljanske Galerije Škuc (1982–1985), sodelavka založbe Studia humanitatis (1986–1993), odgovorna urednica revije Likovne besede (1991–1992), med 1993–1999 zaposlena na Zavodu za odprto družbo – Slovenija, med 1997–1999 kot direktorica Sorosovega centra za sodobne umetnosti – Ljubljana, med 2000–2015 kot direktorica SCCA, Zavoda za sodobno umetnost – Ljubljana, od leta 2015 je sodelavka projektne skupine Postaja DIVA. V okviru SCCA−Ljubljana je bila iniciatorka in vodja številnih projektov. Je avtorica več knjig in publikacij ter kustosinja razstav in dogodkov.

Predavanje iz cikla Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo je nastalo kot stalno sodelovanje med Mestno galerijo Nova Gorica in SCCA-Ljubljana.