Cikel dokumentarnega filma

Anselm (Anselm, Nemčija, 2023, barvni, 93 min.)

Režija: Wim Wenders

Scenarij: Wim Wenders

Fotografija: Franz Lustig

Montaža: Maxine Goedicke

Glasba: Leonard Küssner

Nastopajo: Anselm Kiefer, Daniel Kiefer, Anton Wenders, Ingeborg Bachmann, Joseph Beuys, Paul Celan, Martin Heidegger

Produkcija: Road Movies Filmproduktion

Festivali, nagrade: Cannes 2023; Melbourne 2023; Santa Fe 2023: nagrada občinstva za najboljši celovečerni dokumentarec; Vancouver 2023; Sofija 2023 – Cinelibri: nagrada cinelibri za najboljši dokumentarni film; London 2023 – BFI Film Fest: Chicago 2023; Mumbaj 2023; Denver 2023; Tajvan 2023: nagrada zlati konj; New York 2023; nagrade Mednarodne zveze dokumentaristov 2024: nagrada IDA za najboljšo glasbo v dokumentarcu; Göteborg 2024; Hongkong 2024

Odziv občinstva: izrazito naklonjen

Odziv kritike: skoraj soglasno priznanje odličnosti

Distribucija: Fivia – Vojnik

Žanr: dokumentarni film

Zgodba

Wim Wenders ustvari hipnotičen portret kiparja in slikarja Anselma Kieferja, povezujoč ključne trenutke umetnikovega življenja z najpomembnejšimi kraji njegove dolge kariere. Film nas potopi v svet umetnika, ki v svojem delu že več kot pet desetletij raziskuje človeško stanje ter ciklično naravo zgodovine, navdihnjen s književnostjo, zgodovino, mitologijo, politiko, religijo, znanostjo in filozofijo.

Komentar

»To obdobje uničenja in obnove, pa tudi zrenja v prihodnost skozi molk o preteklosti je imelo močan vpliv na ustvarjanje obeh umetnikov. Wenders se ga v tem dokumentarnem filmu trudi sintetizirati z nepričakovanimi pristopi h Kieferjevemu delu in z uporabo različnih orodij filmskega jezika, s 3D tehniko vred. Tako je nujno poudariti, da je to film, pri katerem ta tehnika izdatno obogati filmsko izkušnjo, vsekakor dovolj, da je vredno potrpeti poldrugo uro s težkimi očali. 3D namreč poudari prostorske vidike Kieferjevih kipov in reliefov, to pa izpostavi njihovo monumentalnost, Wenders poleg tega tehniko izkoristi tudi kot pripovedni element v kombinaciji s kolažem in superimpozicijo, torej prikazovanjem podob ene prek druge. Režiserjeva uporaba široke palete filmskih tehnik je namenjena iskanju poti k interpretaciji Kieferjevih kompleksnih in večinoma gigantskih del. Nekatere njegove slike so namreč formata 3 × 5 metrov, skulpture so velikanske, potem pa je tukaj še njegov nekdanji atelje na prostem v Barjacu na jugu Francije, ki danes velja za celovito umetniško delo in se razteza na kar 35 hektarjih.«

Igor Harb, Program ARS

Izjava

»Z Anselmom Kieferjem sva se oba rodila ob koncu druge svetovne vojne – on nekaj mesecev prej, jaz nekaj mesecev pozneje. Otroštvo sva preživela v isti razdejani državi z uničeno samopodobo, polni odraslih (vključno s sorodniki in učitelji), ki so si besno prizadevali zgraditi prihodnost, hkrati pa se obupno trudili pozabiti preteklost – ali pa so se pretvarjali, da se ni zgodila. /…/ Že nekaj let sva načrtovala, da bi skupaj posnela film. Od nekdaj me je namreč navduševal izjemni razpon njegovega dela, ki se napaja v zgodovini, astronomiji, filozofiji, biologiji, fiziki in mitologiji. Kieferjeva paleta in domišljija nimata meja. Kot nihče drug zna v svoje delo vtkati ‘čas’ in napraviti njegove sledi vidne. Ko sem končno obiskal njegov velikanski ateljejski kompleks v Barjacu na jugu Francije in videl njegova nova dela v studiu v Croissyju blizu Pariza, sem vedel, da je napočil čas za film. /…/ Nikoli nisem nameraval posneti ‘biografije’. /…/ Moj film poganja umetniško delo samo; to je biografija Anselmove umetnosti.«

Wim Wenders, režiser in scenarist