Blaž Rosa (1983) je grafični oblikovalec in umetniški vodja agencije Markacija. Sredi vsesplošne prenasičenosti sodobnega vsakdana se trudi ostati senzibilen opazovalec. Notranje hotenje udejanja z grafiko in ilustracijo, skozi katero opominja, kako pomembno je razumeti in ceniti trud naših prednikov. Z delom pripoveduje in hodi po poti, ki odstira spontan odziv na življenje na robu med Krasom in Vipavsko dolino. Med preteklostjo in sedanjostjo. Svoja dela vidi kot poklon arhitekturi, tradiciji in življenju. Kot nekaj, kar drami in opominja, da vse, kar potrebujemo, pravzaprav že imamo.

Tina Volarič je umetnica s pestrim ozadjem, rojena 13. novembra 1971 v Postojni. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je študirala etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z ilustracijo se je začela ukvarjati med študijem in postala samozaposlena v kulturi leta 2015. Njene ilustracije so bile nagrajene, vključno z ilustracijami za slikanico “Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi Franeta Milčinskega Ježka” (Sanje, 2010), ki je bila izbrana za najlepšo slovensko knjigo za otroke in mladino. Poleg tega je tudi pesnica in avtorica pesniške zbirke “Krožnice večglasnih tišin” (JSKD, 2014).

Alīna Asberga Nabergoj (1980) je rojena v kraju Ogre v Latviji. V Rigi se je učila knjigoveštva in knjižnega oblikovanja, zaključila je 5 letni program »Oblikovanje oglasov in interierjev« na srednji šoli za likovno umetnost in oblikovanje. Poučevala je slikanje na porcelan in usnje ter likovno umetnost. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji, kjer si je ustvarila drugi dom. Že od otroštva je risala in slikala v različnih tehnikah, najprej s flomastri in svinčniki, nato z akvareli, oljnimi pasteli in nazadnje z olji. Veliko uporablja mešano tehniko. Ob restavratorskem delu, se je pri retuširanju fresk navdušila za ustvarjanje v tehniki beneški stil retuše. Razstavlja samostojno in skupinsko.

Nina Zuljan je slikarka, rojena 13. novembra 1971 v Postojni. Njena umetniška pot je zaznamovana z diplomsko nalogo “Odmik od resničnosti skozi simbolno govorico,” dokončano leta 2000 na Šoli za risanje in slikanje (Arthouse – College of Visual Arts) pod mentorstvom profesorja Mladena Jernejca.
Nina Zuljan prek svojih slik raziskuje čarobni svet pravljic, poln čudežnih ptic, angelov, vil in čudes. Njeno delo je posvečeno tistim, ki so izgubili stik s tem čarobnim svetom in se preveč zanašajo na razum. Njene slike izražajo globoko intimno izkušnjo, ki ne pozna racionalne razlage. Prek svoje umetnosti želi obuditi povezavo z notranjim čarobnim svetom in spomniti ljudi na lepoto tega nevidnega sveta. Naj vas njene slike vodijo od neresničnega k resničnemu.

Silva Karim je profesorica likovne umetnosti z znanstvenim magisterijem. Ukvarja se z ilustracijo, slikarstvom, keramiko in kamišibaj gledališčem. Njena slikarska dela manjših dimenzij in ilustracije so najpogosteje v tehniki akvarela, večja pa v tehnikah akril ali olje na platnu. V keramiki se izraža kot kiparka, hkrati pa tudi kot oblikovalka unikatnih lončarskih izdelkov. Pri oblikovanju keramike se poslužuje tehnik valjanja, vlivanja, sestavljanja in oblikovanja na lončarskem vretenu. Za njene unikatne lončarske izdelke je značilno, da vsebujejo elemente ilustracije in slikarstva. Silva Karim je razstavljala na številnih osebnih in skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Za svoje umetniško delovanje je prejela vrsto nagrad.

Anja Kranjc (1982) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tam je leta 2008 diplomirala, tri leta kasneje pa še magistrirala z magistrsko nalogo Medprostor bivanja in razstavo V Belo pri red. prof. Matjažu Počivavšku in doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2005 je imela več samostojnih razstav in je sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Doslej je ustvarila sedem javnih kiparskih postavitev. Za svoje delo je prejela več nominacij in nagrad, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado (2006). Njene dela so v javnih (MZZ, MGNG) in zasebnih zbirkah. Poleg kiparstva se ukvarja še s slikarstvom, risbo, ilustracijo, keramiko in pedagoškim delom. Je članica DLUL in DLUSP. Živi in dela v Vipavi.

Polona Kunaver Ličen je leta 2000 diplomirala na ALUO, na oddelku za Oblikovanje VK v Ljubljani, nato je nadaljevala s podiplomskim študijem na University of Art and Design Helsinki. Leta 2003 je odprla Lično hišo v Ajdovščini, kjer že 19 let uspešno deluje kot likovna pedagoginja, slikarka, grafičarka, ilustratorka, oblikovalka in galeristka. Leta 2005 je postala Magistra umetnosti. Za svoja dela je v zadnjih letih prejela mnoge nagrade.

Julijana Božič je akademska slikarka iz Ajdovščine. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z ilustracijo, slikarstvom in restavriranjem fresk ter poslikav. Sodeluje pri raznovrstnih projektih ter razstavah. Na sejmu bo ponujala umetniške tiske po njenih delih, tako akvarelih kot ilustracijah, v A4 formatu ter knjigo Zverinice z roba gozda.

Iris Plešnar iz Ajdovščine, se ukvarja s slikarstvom, risbo in keramiko. Na sejmu unikatnih izdelkov se predstavlja s keramiko.

Jasmina Rojc (1988) izhaja iz Šempetra pri Gorici. Pri 15. letih, ko se je vpisala v srednjo šolo, se je zanjo začelo obdobje intenzivnega slikanja in likovnega izobraževanja. Obiskovala je likovno smer Umetniške gimnazije v Novi Gorici. Leta 2011 je uspešno zaključila dodiplomski študij slikarstva v Benetkah na Akademiji lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti), pod vodstvom profesorja slikarja Igorja Lecica, pri katerem je leta 2015 zaključila tudi podiplomski študij. V letu 2016 se je preselila v Zalošče, kjer živi in ustvarja. Pripravila je že vrsto samostojnih razstav, sodelovala je tudi na skupinskih razstavah in na likovnih kolonijah, tudi v mednarodnem prostoru. Nakit je namenjen dekletom in ženskam, ki si želijo popestriti in polepšati svojo garderobno zbirko in s tem postati drugačne in posebne. Temelji na barvnih nasprotjih, med reliefnimi odtisi in gladko bleščečo površino. Vizija nakita je povezovanje z naravo in iskanje nenehnega navdiha v njej.

Alīna Asberga Nabergoj (1980) je rojena v kraju Ogre v Latviji. V Rigi se je učila knjigoveštva in knjižnega oblikovanja, zaključila je 5 letni program »Oblikovanje oglasov in interierjev« na srednji šoli za likovno umetnost in oblikovanje. Poučevala je slikanje na porcelan in usnje ter likovno umetnost. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji, kjer si je ustvarila drugi dom. Že od otroštva je risala in slikala v različnih tehnikah, najprej s flomastri in svinčniki, nato z akvareli, oljnimi pasteli in nazadnje z olji. Veliko uporablja mešano tehniko. Ob restavratorskem delu, se je pri retuširanju fresk navdušila za ustvarjanje v tehniki beneški stil retuše. Razstavlja samostojno in skupinsko.

Petja Berginc je po izobrazbi akademska restavratorka in šivilja. Po končanem študiju je deset let večinoma delala projektno kot samostojna podjetnica in restavratorka stenskih poslikav. Ob tem je raziskovala še druge načine ustvarjanja in iskala pravo pot zase. Še vedno je oblikovala in šivala. Izdelala je par kolekcij kostumov, ki jim je poleg blaga dodala žico, les in bakreno pločevino. Sodelovala je na 17. svetovnem kongresu OIDFA. Obnovila je nekaj kosov starega pohištva in se preizkusila v abstraktnem slikanju. Kasneje se je začela ukvarjati z nakitom, najprej z uhani iz usnja, za tem z nakitom iz keramične mase pozlačene z zlatimi lističi. Nato jo je očarala medenina, takrat je nastala Petjana, blagovna znamka ročno izdelanega nakita iz medenine, ki bo predstavljena na sejmu. Prav tako pa bodo na sejmu tudi ročno izdelane dišeče svečke iz sojine voska z kristali, ki jih izdeluje v sodelovanju z Reinkarmiko.

Julijana Božič je akademska slikarka iz Ajdovščine. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z ilustracijo, slikarstvom in restavriranjem fresk ter poslikav. Sodeluje pri raznovrstnih projektih ter razstavah. Na sejmu bo ponujala umetniške tiske po njenih delih, tako akvarelih kot ilustracijah, v A4 formatu ter knjigo Zverinice z roba gozda.

Silva Karim je profesorica likovne umetnosti z znanstvenim magisterijem. Ukvarja se z ilustracijo, slikarstvom, keramiko in kamišibaj gledališčem. Njena slikarska dela manjših dimenzij in ilustracije so najpogosteje v tehniki akvarela, večja pa v tehnikah akril ali olje na platnu. V keramiki se izraža kot kiparka, hkrati pa tudi kot oblikovalka unikatnih lončarskih izdelkov. Pri oblikovanju keramike se poslužuje tehnik valjanja, vlivanja, sestavljanja in oblikovanja na lončarskem vretenu. Za njene unikatne lončarske izdelke je značilno, da vsebujejo elemente ilustracije in slikarstva. Silva Karim je razstavljala na številnih osebnih in skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Za svoje umetniško delovanje je prejela vrsto nagrad.

Anja Kranjc (1982) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tam je leta 2008 diplomirala, tri leta kasneje pa še magistrirala z magistrsko nalogo Medprostor bivanja in razstavo V Belo pri red. prof. Matjažu Počivavšku in doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2005 je imela več samostojnih razstav in je sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Doslej je ustvarila sedem javnih kiparskih postavitev. Za svoje delo je prejela več nominacij in nagrad, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado (2006). Njene dela so v javnih (MZZ, MGNG) in zasebnih zbirkah. Poleg kiparstva se ukvarja še s slikarstvom, risbo, ilustracijo, keramiko in pedagoškim delom. Je članica DLUL in DLUSP. Živi in dela v Vipavi.

Polona Kunaver Ličen je leta 2000 diplomirala na ALUO, na oddelku za Oblikovanje VK v Ljubljani, nato je nadaljevala s podiplomskim študijem na University of Art and Design Helsinki. Leta 2003 je odprla Lično hišo v Ajdovščini, kjer že 19 let uspešno deluje kot likovna pedagoginja, slikarka, grafičarka, ilustratorka, oblikovalka in galeristka. Leta 2005 je postala Magistra umetnosti. Za svoja dela je v zadnjih letih prejela mnoge nagrade.

Urška Petrovčič se je po desetih letih dela v marketingu, v priznanem trgovskem podjetju, odločila, da si želi korenite spremembe v življenju in se preselila na Goriško. Tukaj je že šest let, zadnje leto pa živi v Novi Gorici. Že od malih nog je ob svoji mami, ki je šivilja, rada ustvarjala. Kasneje se je udeleževala različnih krožkov, kjer je razvijala svoje ročne spretnosti. Kot sama pravi, jo je glina klicala več let in pred petimi leti je oblikovala svoj prvi krožnik.  V oblikovanje tega medija se je v prvih minutah zaljubila in se odločila za večmesečni tečaj, kjer je spoznala različne starodavne tehnike. Hitro je padla odločitev za belo glino in bolj moderen stil oblikovanja, kot velikokrat kupci opisujejo njen slog. V velik navdih ji je narava, kamor redno zahaja. Posledično se v njenih delih pogosto pojavljajo tudi elementi narave. Urškino keramiko je možno videti na družbenih omrežjih, sejmih doma in v tujini ter razstavah društva Goriška paleta, katerega članica je.

Iris Plešnar iz Ajdovščine, se ukvarja s slikarstvom, risbo in keramiko. Na sejmu unikatnih izdelkov se predstavlja s keramiko.

Jasmina Rojc (1988) izhaja iz Šempetra pri Gorici. Pri 15. letih, ko se je vpisala v srednjo šolo, se je zanjo začelo obdobje intenzivnega slikanja in likovnega izobraževanja. Obiskovala je likovno smer Umetniške gimnazije v Novi Gorici. Leta 2011 je uspešno zaključila dodiplomski študij slikarstva v Benetkah na Akademiji lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti), pod vodstvom profesorja slikarja Igorja Lecica, pri katerem je leta 2015 zaključila tudi podiplomski študij. V letu 2016 se je preselila v Zalošče, kjer živi in ustvarja. Pripravila je že vrsto samostojnih razstav, sodelovala je tudi na skupinskih razstavah in na likovnih kolonijah, tudi v mednarodnem prostoru. Nakit je namenjen dekletom in ženskam, ki si želijo popestriti in polepšati svojo garderobno zbirko in s tem postati drugačne in posebne. Temelji na barvnih nasprotjih, med reliefnimi odtisi in gladko bleščečo površino. Vizija nakita je povezovanje z naravo in iskanje nenehnega navdiha v njej.

Tina Volarič je umetnica s pestrim ozadjem, rojena 13. novembra 1971 v Postojni. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je študirala etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Z ilustracijo se je začela ukvarjati med študijem in postala samozaposlena v kulturi leta 2015. Njene ilustracije so bile nagrajene, vključno z ilustracijami za slikanico “Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi Franeta Milčinskega Ježka” (Sanje, 2010), ki je bila izbrana za najlepšo slovensko knjigo za otroke in mladino. Poleg tega je tudi pesnica in avtorica pesniške zbirke “Krožnice večglasnih tišin” (JSKD, 2014).

Nina Zuljan je slikarka, rojena 13. novembra 1971 v Postojni. Njena umetniška pot je zaznamovana z diplomsko nalogo “Odmik od resničnosti skozi simbolno govorico,” dokončano leta 2000 na Šoli za risanje in slikanje (Arthouse – College of Visual Arts) pod mentorstvom profesorja Mladena Jernejca.
Nina Zuljan prek svojih slik raziskuje čarobni svet pravljic, poln čudežnih ptic, angelov, vil in čudes. Njeno delo je posvečeno tistim, ki so izgubili stik s tem čarobnim svetom in se preveč zanašajo na razum. Njene slike izražajo globoko intimno izkušnjo, ki ne pozna racionalne razlage. Prek svoje umetnosti želi obuditi povezavo z notranjim čarobnim svetom in spomniti ljudi na lepoto tega nevidnega sveta. Naj vas njene slike vodijo od neresničnega k resničnemu.

Julijana Božič je akademska slikarka iz Ajdovščine. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z ilustracijo, slikarstvom in restavriranjem fresk ter poslikav. Sodeluje pri raznovrstnih projektih ter razstavah. Na sejmu bo ponujala umetniške tiske po njenih delih, tako akvarelih kot ilustracijah, v A4 formatu ter knjigo Zverinice z roba gozda.

Kreativno iskrico Sindi Breščak (1992) je zanetila ljubeča, lepa in elegantna nona Ernesta, ki je mlado Sindi naučila, kako ustvariti lepe obleke in jih kombinirati z ustreznim nakitom, brez katerega nona Ernesta ni nikoli zapustila hiše. Kreativni duh pokojne none Erneste jo vseskozi spremlja na njeni ustvarjalni poti, ki se je po končani Likovni gimnaziji v Novi Gorici, nadaljevala na študiju oblikovanja tekstilij in oblačil v Ljubljani, ki ji je odprl oči ter obudil strast do odkrivanja novih materialov in oblik. Leta 2020 so se ji porodile ideje za prve kose nakita, že leto kasneje pa se je rodila ERNESTINNE, blagovna znamke pod katero deluje. Nakit je oblikovan z ljubeznijo v domačem studiu, izdelki so zlateni in srebreni s pomočjo uveljavljenega italijanskega podjetja za galvansko obdelavo. V zadnjem koraku kosi dobijo še neviden, okolju prijazen nanokeramični premaz, ki jih zaščiti pred izgubo sijaja in korozijo. Vsak izmed kosov pove svojo zgodbo, ki jih piše življenje. S svojo igrivostjo prinesejo nostalgijo in dvigujejo počutje tistega, ki jih nosi.

Silva Karim je profesorica likovne umetnosti z znanstvenim magisterijem. Ukvarja se z ilustracijo, slikarstvom, keramiko in kamišibaj gledališčem. Njena slikarska dela manjših dimenzij in ilustracije so najpogosteje v tehniki akvarela, večja pa v tehnikah akril ali olje na platnu. V keramiki se izraža kot kiparka, hkrati pa tudi kot oblikovalka unikatnih lončarskih izdelkov. Pri oblikovanju keramike se poslužuje tehnik valjanja, vlivanja, sestavljanja in oblikovanja na lončarskem vretenu. Za njene unikatne lončarske izdelke je značilno, da vsebujejo elemente ilustracije in slikarstva. Silva Karim je razstavljala na številnih osebnih in skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Za svoje umetniško delovanje je prejela vrsto nagrad.

Anja Kranjc (1982) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tam je leta 2008 diplomirala, tri leta kasneje pa še magistrirala z magistrsko nalogo Medprostor bivanja in razstavo V Belo pri red. prof. Matjažu Počivavšku in doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2005 je imela več samostojnih razstav in je sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Doslej je ustvarila sedem javnih kiparskih postavitev. Za svoje delo je prejela več nominacij in nagrad, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado (2006). Njene dela so v javnih (MZZ, MGNG) in zasebnih zbirkah. Poleg kiparstva se ukvarja še s slikarstvom, risbo, ilustracijo, keramiko in pedagoškim delom. Je članica DLUL in DLUSP. Živi in dela v Vipavi.

Iris Plešnar iz Ajdovščine, se ukvarja s slikarstvom, risbo in keramiko. Na sejmu unikatnih izdelkov se predstavlja s keramiko.

Deni Pregelj je modni oblikovalec, ki prihaja iz Renč. Leta 2019 je magistriral na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani iz oblikovanja tekstilij in oblačil. S študijem in sodelovanjem na tekmovanjih ter prireditvah v svoji državi in v tujini je pridobil široko paleto znanj in izkušenj. Naučil se je uporabljati modno oblikovanje, kot kanal osebnega izražanja. DENIPREGELJ v osnovi oblikuje moško modo, ki odraža sodobno vprašanje oblačenja. V zadnjem času svoj program nadgrajuje še s tehniko kvačkanja in pletenja. Več kvačkanih izdelkov se lahko v prihodnje pričakuje tudi v moških kolekcijah. Z njegovim delom želi prikazati novo izkušnjo nošenja moške obleke in pomen trajnostnega oblikovanja. Predvsem pa želi sporočiti naj oseba nosi kar želi in ne kar je od nje stereotipno pričakovano.

Jasmina Rojc (1988) izhaja iz Šempetra pri Gorici. Pri 15. letih, ko se je vpisala v srednjo šolo, se je zanjo začelo obdobje intenzivnega slikanja in likovnega izobraževanja. Obiskovala je likovno smer Umetniške gimnazije v Novi Gorici. Leta 2011 je uspešno zaključila dodiplomski študij slikarstva v Benetkah na Akademiji lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti), pod vodstvom profesorja slikarja Igorja Lecica, pri katerem je leta 2015 zaključila tudi podiplomski študij. V letu 2016 se je preselila v Zalošče, kjer živi in ustvarja. Pripravila je že vrsto samostojnih razstav, sodelovala je tudi na skupinskih razstavah in na likovnih kolonijah, tudi v mednarodnem prostoru. Nakit je namenjen dekletom in ženskam, ki si želijo popestriti in polepšati svojo garderobno zbirko in s tem postati drugačne in posebne. Temelji na barvnih nasprotjih, med reliefnimi odtisi in gladko bleščečo površino. Vizija nakita je povezovanje z naravo in iskanje nenehnega navdiha v njej.

Polonca Valentinčič (1970) je med letoma 1995 in 2002 živela, študirala in delala razpeta med Londonom in Benetkami, kjer je zaključila Akademijo lepih umetnosti. Poleg kostumografije, se je v tem obdobju intenzivneje ukvarjala z likovno umetnostjo ter oblikovanjem in izdelovanjem nakita iz srebra (na Kingsway College London je pridobila izobrazbo iz smeri Jewellery design). Med drugim je kot kostumografka in stilistka sodelovala s Studijem Oktober, ki je dobil Trendovo nagrado 2003 za posebne dosežke na modnem področju. Snemala je reklame, videospote in filme, kot kostumografka je sodelovala tudi slovenskih narodnih gledališčih. Leta 2013 se je iz Ljubljane preselila nazaj v svojo rojstno vas ob Soči, kjer se poleg izdelovanja kostumov ukvarja tudi z ročno izdelavo unikatnih izdelkov iz usnja in lesa, šivanjem in pisanjem. Na sejmu se predstavlja tudi z lučkami DROWA (tolminski izraz za drva), ki so ročno izdelane iz jesenovega lesa, unikatno izrezbarjene od črvičkov.

Alīna Asberga Nabergoj (1980) je rojena v kraju Ogre v Latviji. V Rigi se je učila knjigoveštva in knjižnega oblikovanja, zaključila je 5 letni program »Oblikovanje oglasov in interierjev« na srednji šoli za likovno umetnost in oblikovanje. Poučevala je slikanje na porcelan in usnje ter likovno umetnost. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji, kjer si je ustvarila drugi dom. Že od otroštva je risala in slikala v različnih tehnikah, najprej s flomastri in svinčniki, nato z akvareli, oljnimi pasteli in nazadnje z olji. Veliko uporablja mešano tehniko. Ob restavratorskem delu, se je pri retuširanju fresk navdušila za ustvarjanje v tehniki beneški stil retuše. Razstavlja samostojno in skupinsko.

Julijana Božič je akademska slikarka iz Ajdovščine. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z ilustracijo, slikarstvom in restavriranjem fresk ter poslikav. Sodeluje pri raznovrstnih projektih ter razstavah. Na sejmu bo ponujala umetniške tiske po njenih delih, tako akvarelih kot ilustracijah, v A4 formatu ter knjigo Zverinice z roba gozda.

Kreativno iskrico Sindi Breščak (1992) je zanetila ljubeča, lepa in elegantna nona Ernesta, ki je mlado Sindi naučila, kako ustvariti lepe obleke in jih kombinirati z ustreznim nakitom, brez katerega nona Ernesta ni nikoli zapustila hiše. Kreativni duh pokojne none Erneste jo vseskozi spremlja na njeni ustvarjalni poti, ki se je po končani Likovni gimnaziji v Novi Gorici, nadaljevala na študiju oblikovanja tekstilij in oblačil v Ljubljani, ki ji je odprl oči ter obudil strast do odkrivanja novih materialov in oblik. Leta 2020 so se ji porodile ideje za prve kose nakita, že leto kasneje pa se je rodila ERNESTINNE, blagovna znamka pod katero deluje. Nakit je oblikovan z ljubeznijo v domačem studiu, izdelki so zlateni in srebreni s pomočjo uveljavljenega italijanskega podjetja za galvansko obdelavo. V zadnjem koraku kosi dobijo še neviden, okolju prijazen nanokeramični premaz, ki jih zaščiti pred izgubo sijaja in korozijo.

Silva Karim je profesorica likovne umetnosti z znanstvenim magisterijem. Ukvarja se z ilustracijo, slikarstvom, keramiko in kamišibaj gledališčem. Njena slikarska dela manjših dimenzij in ilustracije so najpogosteje v tehniki akvarela, večja pa v tehnikah akril ali olje na platnu. V keramiki se izraža kot kiparka, hkrati pa tudi kot oblikovalka unikatnih lončarskih izdelkov. Pri oblikovanju keramike se poslužuje tehnik valjanja, vlivanja, sestavljanja in oblikovanja na lončarskem vretenu. Za njene unikatne lončarske izdelke je značilno, da vsebujejo elemente ilustracije in slikarstva. Silva Karim je razstavljala na številnih osebnih in skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Za svoje umetniško delovanje je prejela vrsto nagrad.

Anja Kranjc (1982) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tam je leta 2008 diplomirala, tri leta kasneje pa še magistrirala z magistrsko nalogo Medprostor bivanja in razstavo V Belo pri red. prof. Matjažu Počivavšku in doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2005 je imela več samostojnih razstav in je sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Doslej je ustvarila sedem javnih kiparskih postavitev. Za svoje delo je prejela več nominacij in nagrad, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado (2006). Njene dela so v javnih (MZZ, MGNG) in zasebnih zbirkah. Poleg kiparstva se ukvarja še s slikarstvom, risbo, ilustracijo, keramiko in pedagoškim delom. Je članica DLUL in DLUSP. Živi in dela v Vipavi.

Polona Kunaver Ličen je leta 2000 diplomirala na ALUO, na oddelku za Oblikovanje VK v Ljubljani, nato je nadaljevala s podiplomskim študijem na University of Art and Design Helsinki. Leta 2003 je odprla Lično hišo v Ajdovščini, kjer že 19 let uspešno deluje kot likovna pedagoginja, slikarka, grafičarka, ilustratorka, oblikovalka in galeristka. Leta 2005 je postala Magistra umetnosti. Za svoja dela je v zadnjih letih prejela mnoge nagrade.

Ana Maraž, slovenska ilustratorka mlajše generacije rojena 1985 v Šempetru pri Gorici, je leta 2011 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na oddelku za likovno pedagogiko. Zadnja leta deluje predvsem na področju ilustracije. Njene nagrajene ilustracije so izšle v knjigah Kako dolg je čas in Božaj veter. Njena dela izhajajo v revijah Cicido in Ciciban. Je članica Zveze društev Slovenskih Likovnih umetnikov (ZDSLU, Društva likovnikov severne primorske DLUSP) in je vključena v Sekcijo ilustratorjev. Razstavlja doma in v tujini, kot samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v Vipavi.

Iris Plešnar iz Ajdovščine, se ukvarja s slikarstvom, risbo in keramiko. Na sejmu unikatnih izdelkov se predstavlja s keramiko.

Deni Pregelj je modni oblikovalec, ki prihaja iz Renč. Leta 2019 je magistriral na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani iz oblikovanja tekstilij in oblačil. S študijem in sodelovanjem na tekmovanjih ter prireditvah v svoji državi in v tujini je pridobil široko paleto znanj in izkušenj. Naučil se je uporabljati modno oblikovanje, kot kanal osebnega izražanja. DENIPREGELJ v osnovi oblikuje moško modo, ki odraža sodobno vprašanje oblačenja. V zadnjem času svoj program nadgrajuje še s tehniko kvačkanja in pletenja. Več kvačkanih izdelkov se lahko v prihodnje pričakuje tudi v moških kolekcijah. Z njegovim delom želi prikazati novo izkušnjo nošenja moške obleke in pomen trajnostnega oblikovanja. Predvsem pa želi sporočiti naj oseba nosi kar želi in ne kar je od nje stereotipno pričakovano.

Jasmina Rojc (1988) izhaja iz Šempetra pri Gorici. Pri 15. letih, ko se je vpisala v srednjo šolo, se je zanjo začelo obdobje intenzivnega slikanja in likovnega izobraževanja. Obiskovala je likovno smer Umetniške gimnazije v Novi Gorici. Leta 2011 je uspešno zaključila dodiplomski študij slikarstva v Benetkah na Akademiji lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti), pod vodstvom profesorja slikarja Igorja Lecica, pri katerem je leta 2015 zaključila tudi podiplomski študij. V letu 2016 se je preselila v Zalošče, kjer živi in ustvarja. Pripravila je že vrsto samostojnih razstav, sodelovala je tudi na skupinskih razstavah in na likovnih kolonijah, tudi v mednarodnem prostoru. Nakit je namenjen dekletom in ženskam, ki si želijo popestriti in polepšati svojo garderobno zbirko in s tem postati drugačne in posebne. Temelji na barvnih nasprotjih, med reliefnimi odtisi in gladko bleščečo površino. Vizija nakita je povezovanje z naravo in iskanje nenehnega navdiha v njej.

Blaž Rosa (1983) je grafični oblikovalec in umetniški vodja agencije Markacija. Sredi vsesplošne prenasičenosti sodobnega vsakdana se trudi ostati senzibilen opazovalec. Notranje hotenje udejanja z grafiko in ilustracijo, skozi katero opominja, kako pomembno je razumeti in ceniti trud naših prednikov. Z delom pripoveduje in hodi po poti, ki odstira spontan odziv na življenje na robu med Krasom in Vipavsko dolino. Med preteklostjo in sedanjostjo. Svoja dela vidi kot poklon arhitekturi, tradiciji in življenju. Kot nekaj, kar drami in opominja, da vse, kar potrebujemo, pravzaprav že imamo.