Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica

T: + 386 5 335 40 10

Group 10708

Želeli smo še, zdaj pa nas bo zadela: KRIZA SREDNJIH LET

 

Besedilo: Ranko Babić

Igra: Ranko Babić

 


 

Kriza srednjih let je hujša od pubertete! Ker stvari žal ne gredo več navzgor, ampak obratno! V predstavi bo Ranko z občinstvom zaupno delil izkušnje o tem, kako se sooča z krizo srednjih let, ki prej ali slej doleti vsakega moškega. In kako ta, hočeš-nočeš, vpliva na odnose z boljšo polovico.

 

Po prihodu drugega otroka v družino, selitvi in opazkah, da pri 38 letih ni več tako poskočen, agilen in fleksibilen kot je bil nekoč, je Ranko začel iskati hitre rešitve. Da bo le žena začela ponovno nositi tangice! Stisnil je tudi zobe, začel plesati salso in hodit na jogo za pare. In potem novo presenečenje. Je res iz leta v leto bolj podoben očetu in njegova draga svoji mami?!

 

Morda sta za vse to kriva otroštvo in vzgoja, morda pa so srednja leta samo pravi čas, da se poišče strokovna pomoč!

 

V nori komediji Kriza srednjih let bo Ranko prvič spregovoril tudi o tem, kako je na drugem otroku delal več kot tri leta, hodil na teste, štel kdaj so ovulacijski dnevi in prvič v življenju zavračal seks, ker se je, kot pravi, na trenutke počutil kot mašina za proizvodnjo spermijev. Ja, če to ni kriza?!

 

Vse za smeh in ljubezen!

Organizator:
Kontrabant d. o. o.

 

Vstopnina:
17 €
– v predprodaji
19 €
– na dan dogodka

 


 

Blagajna
T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si

Filmski portreti glasbenih zvezd 2022/23

 

Ennio (Ennio: The Maestro, Italija, Belgija, Japonska, Nizozemska, 2021, 156 min.)

 

Dokumentarni biografski film je fascinantna pripoved o Enniu Morriconeju, eni najbolj legendarnih osebnosti filma, od njegovega kinematografskega prvenca s Sergiom Leonejem do osvojitve oskarja za film Podlih osem Quentina Tarantina leta 2016.

 

Režiser: Giuseppe Tornatore
Scenarij: Giuseppe Tornatore
Producenti: Gianni Russo, Gabriele Costa, Peter De Maegd, San Fu Maltha, Kar-Wai Wong
Glasba: Ennio Morricone
Nastopajo: Ennio Morricone, Giuseppe Tornatore, Carlo Verdone, Clint Eastwood, Quentin Tarantino, Oliver Stone, Hans Zimmer, Quincy Jones, Bruce Springsteen in drugi
Festivali: Benetke 2021
Distribucija: Karantania Cinemas

 

Zgodba
Ennio je zaokrožen portret Ennia Morriconeja, najbolj priljubljenega in plodovitega skladatelja filmske glasbe 20. stoletja, ki je umrl 6. julija 2020. Dvakratni oskarjevec je avtor več kot petstotih nepozabnih partitur za film in televizijo, ki je prodal več kot 70 milijonov plošč. Dokumentarni film predstavi maestra skozi dolg intervju, ki ga vodi Giuseppe Tornatore. Ta je obogaten s pričevanji glasbenikov, scenaristov, igralcev, režiserjev in kritikov kot so Bertolucci, Montaldo, Bellocchio, Argento, brata Taviani, Verdone, Barry Levinson, Roland Joffè, Oliver Stone, Quentin Tarantino, posnetki nekaterih maestrovih priznanih svetovnih turnej in izseki iz nekaterih kultnih filmov, ki jih je uglasbil Morricone, ter ekskluzivnimi posnetki prizorov in krajev, ki so definirali skladateljevo življenje. Film razkriva tudi manj znano Morriconejevo plat in nagnjenost k invenciji, ki je našla potrditev v njegovi ljubezni do absolutne glasbe in nagnjenosti k nenehnemu eksperimentiranju.

 

 

Izjava avtorja

“Z Enniom Morriconejem sem delal petindvajset let. Z njim sem posnel skoraj vse svoje filme, da ne omenjam dokumentarne filme, reklame in projekte, ki smo jih poskušali postaviti brez uspeha. V vsem tem času je najino prijateljstvo postajalo vse močnejše. Torej, film za filmom, ko se je poglabljalo moje poznavanje njegovega značaja kot človeka in kot umetnik, sem se vedno spraševal, kakšen dokumentarec bi lahko posnel o njem. In danes so se moje sanje uresničile. Želel sem narediti Ennia, da Morriconejevo zgodbo predstavi občinstvu, ki ljubi njegovo glasbo, po vsem svetu. Ni šlo samo za to, da predstavim, kar mi je povedal o svojem življenju in svojem čarobnem odnosu z glasbo, pač pa tudi za iskanje po arhivih za intervjuji in drugimi podobami, povezanimi z neštetimi sodelovanji, ki jih je Morricone v preteklosti imel s filmskimi ustvarjalci. Ennija sem strukturiral kot predstavo, ki prek posnetkov filmov, ki jih je uglasbil, arhivskih slik, koncertov, gledalca popeljejo v mogočno eksistencilno in umetniško parabolo enega najbolj ljubljeni glasbeniki dvajsetega stoletja.”
Giuseppe Tornatore


Cena vstopnice
Redna: 5 €
Znižana*: 4 €
*otroci, dijaki in študetje
 

 

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

 

 

Vstopnice lahko kupite na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica ali preko spletne prodaje.

Mogoče vas zanima tudi …

AVTOMOBILI

Marko Vuksanović, vokal
Mirko Vuksanović, klaviature, vokal
Boštjan Andrejc Bushy, kitara, vokal
David Morgan, bobni
David Šuligoj, bas kitara

 

Legendarna primorska zasedba Avtomobili, ki jo sestavljajo David Morgan, Boštjan Andrejc-Bushy, David Šuligoj, Mirko Vuksanović in Marko Vuksanović, neprekinjeno deluje že 40 let.

 

Častitljiv jubilej so se člani skupine odločili kronati z novim, že enajstim studijskim albumom Sijaj, ki je pri ZKP RTV Slovenija septembra 2022 izšel v dveh formatih: kot CD in kot LP plošča, tako, da bodo tudi ljubitelji vinila, ki jih je vse več, prišli na svoj račun. Plošča prinaša 13 novih skladb, na katere so fantje zelo ponosni, saj pomenijo korak naprej v zvenu skupine, ki pa ostaja »avtomobilsko« prepoznaven in unikaten.

 

»Album smo zaradi COVIDA snemali dolgi dve leti, v celoti pa je nastal v Novi Gorici. Na snemanju so poleg članov skupine na nekaterih skladbah sodelovali tudi Rok Škarabot na tolkalih, Jani Šepetavec na tenor saksofonu in Uroš Trebižan na kontrabasu. S svojimi prispevki so nadgradili zvok zasedbe, ne da bi okrnili njegovo bazičnost in prvinskost.« Fantje pravijo, da je to njihov najboljši album doslej. Skladbe na njem govorijo o potovanjih, svetu in podeželju v domači Sloveniji, poslušalce pa spodbujajo, da si o pesmih ustvarijo svojo sliko, ne glede na to kaj sami pravijo.

 

 

Vstopnina
15 € – v predprodaji do 28. novembra
19 € – redna cena

 

Blagajna
T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si

 

Odnosi z javnostmi
T: 05 335 40 10
E: pr@kulturnidom-ng.si

 

FOTO: Jeronima Kastelic

Mogoče vas zanima tudi …

Filmsko gledališče 2022/23 – za abonma in izven

 

Vse je bilo v redu (Tout s’est bien passé, Francija, 2021, barvni, 113 min.)

 

Režija: François Ozon
Scenarij: Emmanuèle Bernheim, François Ozon
Fotografija: Hichame Alaouie
Montaža: Laure Gardette
Glasba: Julien Roig
Igrajo: Sophie Marceau (Emmanuèle), Charlotte Rampling (Claude), Hanna Schygulla (Švicarka), André Dussollier (André), Géraldine Pailhas (Pascale), Nathalie Richard (komisarka), Grégory Gadebois (Gérard), Judith Magre (Simone), Éric Caravaca (Serge), Jacques Nolot (Robert), Daniel Mesguich (odvetnik), Alexia Chicot (Noémie)
Produkcija: Mandarin Films, FOZ, France 2 Cinéma, Playtime Production, Scope Pictures
Festivali, nagrade: Cannes 2021; San Sebastián 2021; nagrade Lumiere 2022
Distribucija: FIVIA – Vojnik
Odziv občinstva: od ogorčenja do navdušenja
Odziv kritike: poudarjeno ambivalenten

 

Zgodba
Emmanuèlin oče André pri petinosemdesetih letih doživi kap, po kateri ostane paraliziran po desni strani telesa. Ko se v bolnišnici sooča z invalidnostjo, svojo hčerko prosi, naj mu pomaga končati življenje. Emmanuèle je venomer imela zapleten odnos s svojim očetom, kar je pustilo posledice na njeni osebnosti. A ker gre vendarle za njenega roditelja, ki ga ima še vedno rada, začne raziskovati razpoložljive možnosti. Evtanazija je v Franciji prepovedana, zato se obrne na organizacijo Pravica do dostojne smrti. André zadnje življenjsko obdobje tako preživi med poslednjimi sladkimi trenutki drobnih užitkov in upanjem na konec trpljenja.

 

 

Zanimivosti
Beseda evtanazija ima sicer starogrški izvor, saj je skovanka iz besed »dobra« (εὔ) in »smrt« (thanatos, θάνατος), v današnjem pomenu pa jo je prvi uporabil Francis Bacon v 16. stoletju ter ji posvetil obsežno študijo z naslovom Euthanasia medica in s tem znanstveno opredelil pomen termina, ki se je bolj ali manj nespremenjen ohranil vse do današnjega časa. A čeprav se je o evtanaziji pričelo govoriti že v 16. stoletju, je bilo treba do prvih organiziranih poskusov legalizacije počakati vse do začetka 20. stoletja. Prve pobude na zakonodajni ravni se namreč pojavijo šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer najprej v Angliji leta 1936, ko v lordski zbornici podajo predlog za legalizacijo evtanazije, kmalu zatem pa tudi v Združenih državah. In prav Združene države so več kot pol stoletja kasneje postale prva država, v kateri je bila evtanazija dekriminalizirana (zvezna država Oregon, leta 1997). Toda prava legalizacija »odvzema življenja z zdravnikovo pomočjo na zahtevo pacienta« se vendarle zgodi na evropskih tleh, in sicer leta 2001 na Nizozemskem, leto kasneje pa še v Belgiji. V zadnjih dveh desetletjih so se jima pridružile še nekatere države: Kanada, Kolumbija, Luksemburg, Nova Zelandija, Španija, Albanija, nekateri švicarski kantoni, večina zveznih držav Avstralije.

Cena vstopnice
Redna: 5 €
Znižana*: 4 €
*otroci, dijaki in študetje

 

 

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

 

 

Vstopnice lahko kupite na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica ali preko spletne prodaje.

Komentar

»V filmu spremljamo vselej čudovito Sophie Marceau v vlogi zdaj že pokojne pisateljice Emmanuèle Bernheim, po katere knjižnih predlogah je Ozon v preteklosti že posnel dva filma. Zgodba se vrti okoli prošnje za pomoč končati življenje, s katero se na Emmanuèle po hudi možganski kapi obrne njen odtujeni in v otroštvu do nje zlobni oče André. Sprva se tako Emmanuèle kot njeni sestri Pascale ta misel skorajda avtomatično upira, vendar ima odpor, ali pa se tako samo zdi, dve plati. Prva je preprost prodor žolča v usta ob misli na aktivno soudeleženost pri smrti očeta, druga, ki skozi prvo proseva, pa je povezana z občutkom neznosne prevzetosti nad ponujeno močjo. Ta se simbolno izrazi v njenih sanjah, ko kot otrok s pištolo v roki sloni nad izmaličeno podobo očeta, v katerem še vedno vidi tistega starega fotra, ki zmerja in ponižuje in katerega ljubimkanje z mlajšim moškim je razbilo njihovo družino. Celostno gledano bi Ozonov film še najlažje opisali kot dramo na pomirjevalih. To pa še zdaleč ne pomeni, da je film čustvena ravna linija, temveč prej to, da so čustva ujeta v spono razpetosti med skoraj brezpogojno zavračanje in neproblematično sprejemanje evtanazije, skratka, v izrazito ambivalentni odnos, ki je tako blizu resničnosti tistega, kar nas večina občuti ob soočenju z vprašanjem evtanazije. In prav zaradi tega je Ozonovo tako prekleto prepričljivo. Odpira etično dilemo, a namesto enoznačnih odgovorov, namesto jasne opredelitve do osrednjega problema gledalca raje vodi skozi proces ozaveščanja le-tega in mu prepusti, da sam poskusi najti zanj sprejemljive odgovore. V tem pogledu je Ozonov zadnji film Vse je bilo v redu, ta presunljiva in družbeno še kako aktualna družinska drama, svojski poziv k streznitvi, vsaj za evropsko oziroma kar zahodno družbo. Predolgo si že zatiskamo oči in se sprenevedamo, da se nas vse bolj izrazito staranje prebivalstva v našem družbenem okolju ne tiče. Toda prej ali slej bomo v takem ali podobnem položaju vsi. In Ozon nas poziva, da zberemo pogum in se s tem soočimo; da pričnemo o tem razmišljati in govoriti, tako kot posamezniki kakor tudi odgovorni člani družbe.«

Marko Životarko, Kinobar

 

Izjava avtorja

»Zanimalo me je razmerje med očetom in hčerko. Res se me je dotaknilo. Ob pripovedovanju zgodbe sem zaslutil, kako težka je bila za hčerko ta preizkušnja z očetom. /…/ Mislim, da film ne izreče naklonjenosti ali nasprotovanja evtanaziji kot takšni. Menim, da prikaže zelo osebno zgodbo, v kateri se mora vsak posameznik spoprijeti z lastnimi vprašanji o življenju in smrti. To me je zanimalo.«

François Ozon, režiser in soscenarist

 

Režiser

François Ozon se je rodil leta 1967 v Parizu. Na sloviti filmski šoli La Fémis je diplomiral iz filmske režije ter sprva snemal kratke in dokumentarne filme. S svojimi zgodbami vztrajno in pogumno prodira v skrivne kotičke človeške psihe, jih začini s humorjem, rahločutnostjo in poglobljenim psihološkim uvidom, pri tem pa se rad loti tem, kot so incest, umor, seksualnost, samomor in sadomazohizem, ter se na formalni ravni poigrava z različnimi žanri – psihološko dramo, komedijo, družinsko dramo, kriminalko, grozljivko in pravljico. Pri nas smo si v kinu lahko ogledali že veliko njegovih del, od tragikomedije Hladne kaplje na vroče kamne (Gouttes d’eau sur pierres brûlantes, 2000), muzikala 8 žensk (8 femmes, 2002), kriminalke Bazen (Swimming Pool, 2003), duhovitega in dramatičnega ekscesa v magičnem realizmu, filma z naslovom Ricky (2009), bulvarske komedije s Catherine Deneuve in Gérardom Depardieujem Gospodinja (Potiche, 2010), pa vse do diabolične komedije o čarih in skušnjavah pripovedovanja zgodb z naslovom V hiši (Dans la maison, 2012). V zadnjih nekaj letih je sledila še študija telesnega in čustvenega razvoja v času adolescence, ki jo poda z delom Mlada in lepa (Jeune & jolie, 2013), in jo z isto glavno igralko na nek način nadaljuje še v naslednjem filmu, Dvojnem ljubimcu (Double lover, 2017). Spregledati ne gre njegove svobodne priredbe kratke zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell, in sicer delo Nova prijateljica (Une nouvelle amie, 2014). Ozon je v zadnjem desetletju osupljivo produktiven, saj vsako leto posname vsaj en celovečerni film, nobeno presenečenje pa ni več, če k temu doda še enega. Tako je še pred že omenjenim Dvojnim ljubimcem posnel Frantza (2016), zanj ne najbolj značilno »kostumsko dramo«, sledila je Božja milost (Grâce à Dieu, 2018), s katero se je vrnil k »svojim« temam (spolnost, zlorabe, okostnjaki iz omare …), sence in mrak slednje pa je pregnal s sončnim Poletjem ’85 (Été 85, 2020), čudovitim filmom o odraščanju in odkrivanju spolnosti. Vse je bilo v redu je posnel še v času omejitev zaradi pandemije, že letos pa je v tekmovalnem programu berlinskega festivala predstavil svoje novo delo, svojsko priredbo kultne gledališke igre Grenke solze z naslovom Peter von Kant (spomnimo se Fassbinderjeve priredbe Grenke solze Petre von Kant!).

Mogoče vas zanima tudi …

Filmsko gledališče 2022/23 – za abonma in izven

 

Vse je bilo v redu (Tout s’est bien passé, Francija, 2021, barvni, 113 min.)

 

Režija: François Ozon
Scenarij: Emmanuèle Bernheim, François Ozon
Fotografija: Hichame Alaouie
Montaža: Laure Gardette
Glasba: Julien Roig
Igrajo: Sophie Marceau (Emmanuèle), Charlotte Rampling (Claude), Hanna Schygulla (Švicarka), André Dussollier (André), Géraldine Pailhas (Pascale), Nathalie Richard (komisarka), Grégory Gadebois (Gérard), Judith Magre (Simone), Éric Caravaca (Serge), Jacques Nolot (Robert), Daniel Mesguich (odvetnik), Alexia Chicot (Noémie)
Produkcija: Mandarin Films, FOZ, France 2 Cinéma, Playtime Production, Scope Pictures
Festivali, nagrade: Cannes 2021; San Sebastián 2021; nagrade Lumiere 2022
Distribucija: FIVIA – Vojnik
Odziv občinstva: od ogorčenja do navdušenja
Odziv kritike: poudarjeno ambivalenten

 

Zgodba
Emmanuèlin oče André pri petinosemdesetih letih doživi kap, po kateri ostane paraliziran po desni strani telesa. Ko se v bolnišnici sooča z invalidnostjo, svojo hčerko prosi, naj mu pomaga končati življenje. Emmanuèle je venomer imela zapleten odnos s svojim očetom, kar je pustilo posledice na njeni osebnosti. A ker gre vendarle za njenega roditelja, ki ga ima še vedno rada, začne raziskovati razpoložljive možnosti. Evtanazija je v Franciji prepovedana, zato se obrne na organizacijo Pravica do dostojne smrti. André zadnje življenjsko obdobje tako preživi med poslednjimi sladkimi trenutki drobnih užitkov in upanjem na konec trpljenja.

 

 

Zanimivosti
Beseda evtanazija ima sicer starogrški izvor, saj je skovanka iz besed »dobra« (εὔ) in »smrt« (thanatos, θάνατος), v današnjem pomenu pa jo je prvi uporabil Francis Bacon v 16. stoletju ter ji posvetil obsežno študijo z naslovom Euthanasia medica in s tem znanstveno opredelil pomen termina, ki se je bolj ali manj nespremenjen ohranil vse do današnjega časa. A čeprav se je o evtanaziji pričelo govoriti že v 16. stoletju, je bilo treba do prvih organiziranih poskusov legalizacije počakati vse do začetka 20. stoletja. Prve pobude na zakonodajni ravni se namreč pojavijo šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer najprej v Angliji leta 1936, ko v lordski zbornici podajo predlog za legalizacijo evtanazije, kmalu zatem pa tudi v Združenih državah. In prav Združene države so več kot pol stoletja kasneje postale prva država, v kateri je bila evtanazija dekriminalizirana (zvezna država Oregon, leta 1997). Toda prava legalizacija »odvzema življenja z zdravnikovo pomočjo na zahtevo pacienta« se vendarle zgodi na evropskih tleh, in sicer leta 2001 na Nizozemskem, leto kasneje pa še v Belgiji. V zadnjih dveh desetletjih so se jima pridružile še nekatere države: Kanada, Kolumbija, Luksemburg, Nova Zelandija, Španija, Albanija, nekateri švicarski kantoni, večina zveznih držav Avstralije.

Cena vstopnice
Redna: 5 €
Znižana*: 4 €
*otroci, dijaki in študetje

 

 

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

 

 

Vstopnice lahko kupite na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica ali preko spletne prodaje.

Mogoče vas zanima tudi …

Filmski vrtiljak – sezona 2022/23

 

Kapa (Kapa, Slovenija, Slovaška, Luksemburg, Hrvaška, 2022, 85 min.), 6+

Po projekciji pogovor z ustvarjalci filma.

 

Prvi slovenski božični celovečerni film režiserja Slobodana Maksimovića zgodbo o dečku, ki nima nič, in deklici, ki ima vse, preplete z močno vero v čudeže in jo poveže v topel, humoren in mestoma tudi napet film.

 

Režija: Slobodan Maksimović
Scenarij: Sasa Eržen
Glasba: Michal Novinski
Igrajo: Gaj Črnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Mašković, René Štúr, Mila Maksimović, Tiln Kolbe, Emil Kulović
Distribucija: Fivia – Vojnik

 

Zgodba
Erik ima devet let in živi v mladinskem domu. Na glavi ves čas nosi kapo, ko mu je še posebej hudo, si jo povezne kar čez nos. Kapo mu je namreč spletla mama. Ker je Erik tih in zadržan fant, mu v domu ni lahko – nanj se še posebej rada spravlja skupina starejših varovancev. Ko je za božič izžreban, da praznik preživi pri premožni dobrodelni družini, ga to prav nič ne razveseli. Najraje bi šel domov, k staršem. Nad Erikovim božičnim obiskom pa ni prav nič navdušena niti sedemletna Lučka. Ona bi raje deklico, za božič pa kužka. A kljub začetnemu nesoglasju, bo njun božični večer poseben: ko pri smrečici zalotita Božička, mu brez oklevanja sledita v avto. Izkaže se, da je Božiček čisto navaden ropar, Erik in Lučka pa se namesto v posteljo odpravita na pustolovščino po praznično okrašenem mestu.

 

 

Izjava avtorja
»Delati s Kajo in Gajem je bila zame neponovljiva izkušnja.Na začetku snemanja sem ju gledal kot nadarjena otroka, na koncu pa sta zame izjemna igralca in odlična prijatelja. Vsak dan sem užival v njuni iskrenosti, neverjetni igri in vzdržljivosti. Več mesečno snemanje, sicer prilagojeno delu z otroki, je celo za izkušene igralce velik zalogaj.«
Slobodan Maksimović

Cena vstopnice
Redna: 5 €
Znižana*: 4 €
*otroci, dijaki in študetje
 

 

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

 

 

Vstopnice lahko kupite na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica ali preko spletne prodaje.

Mogoče vas zanima tudi …

DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
Alan Vitezič, vokal, kitara
Peter Dekleva, kitara, spremljevalni vokal
Tomaž Koncilija, bas, spremljevalni vokal
Marko Zajc, bobni, spremljevalni vokal
Boštjan Artiček, klaviature, spremljevalni vokal in

 

GODALNI KVARTET CORCORAS
Pia Vidmar, violina
Marijan Dović, violina
Branka Zorić Jazbec, viola
Ana Arh, čelo

 

Nina Radkovič – Ninette, spremljevalni vokal ter

zbor OŠ Frana Erjavca pod vodstvom Milene Prinčič.

 


 

Društvo mrtvih pesnikov prihaja k nam ob izidu vinilne plošče in digitalnega albuma Društvo mrtvih pesnikov 30 – Izštekani z godalnim kvartetom Corcoras. V sklopu slovenske turneje bodo akustični album z godalnim kvartetom Corcoras ter posebno gostjo, pevko Nino Radkovič – Ninette, predstavili tudi na otvoritvenem koncertu turneje v Novi Gorici. Za ta poseben dogodek so k sodelovanju povabili tudi pevski zbor OŠ Frana Erjavca, Nova Gorica (zborovodja Milena Primčič), ki bo s pesniki zapel nekaj njihovih skladb.

 

Člani skupine, pevec in kitarist skupine Alan Vitezič, basist Tomaž Koncilija, bobnar Marko Zajc, kitarist Peter Dekleva in klaviaturist Boštjan Artiček bodo v razširjeni zasedbi predstavili zgodbo dozorelih pesnikov skozi vrtiljak pesmi, od zgodnjih Ko prižgeš nov dan ter Ti in jaz, preko klasik Ti si vse, Naftalin, Komu zvoni, Nebo nad Berlinom, novodobnih Astronavta in Filozofa, do povsem sveže skladbe Mraz, ki je kot singel napovedala izid vinilnega albuma.

 

Društvo mrtvih pesnikov je na slovenski glasbeni sceni že od leta 1990. Do danes so izdali osem studijskih albumov. Na slovensko glasbeno sceno so opazneje stopili leta 1993 v Sežani, kjer so prejeli glavno nagrado na festivalu Pop delavnica za skladbo Ko prižheš nov dan. V naslednjih letih je sledil dokončen preboj z uspešnicami, kot so Ti in jaz, Čutm te, Rabm, Me že ma, da bi te, 25 in Ti si vse, ki je postala zaščitni znak skupine z 1,8 milijonov ogledov na portalu YouTube.

 

Skupina, poimenovana po filmu Petra Weira, krmari med dinamičnimi ritmi, akustičnimi napevi in prepoznavnimi intimnimi skladbami, ki so zaščitni znak skupine. Na koncertu v Novi Gorici bomo slišali drugačen, akustičen, za to priložnost prearanžiran pregled njihovega glasbenega izraza.

 

S podporo: JSKD OI Nova Gorica

Več informacij o skupini Društvo mrtvih pesnikov…

 

 

Vstopnina:

18 € – v predprodaji do 21. novembra 2022

23 € – redna cena

 

Kontakt in informacije

T: 05 335 40 13
E: pr@kulturnidom-ng.si