Filmski vrtiljak 2026/2027

Tačke na patrulji: Dino-film (PAW Patrol: Dino Rescue, ZDA, Kanada, 2026, 88 min., sinh.), 4+

Ko močna nevihta pogumne kužke zanese na skrivnostni otok, poseljen z dinozavri, morajo z novimi prazgodovinskimi vozili in pomočjo lokalnega kužka Rexa preprečiti nevarni načrt župana Kluna, ki ogroža celoten otok.

Režija: Cal Brunker
Scenarij: Bob Barlen, Cal Brunker, Keith Chapman
Igrajo: Mckenna Grace, Carter Young, Hayden Chemberlen, Terry Crews, Jennifer Hudson, Fortune Feimster, Jameela Jamil, Bill Nye, Paris Hilton, Snoop Dogg, Ron Pardo
Glasovi: Sebastian Lukež, Žiga Bunič, Tina Ogrin, Filip Šebšajevič, Srđan Milovanović, Marjan Bunič, Aleksander Golja
Distribucija: Karantanija Cinemas
Žanr: animirana družinska pustolovščina

Zgodba
Ekipo priljubljenih kužkov med eno izmed njihovih reševalnih akcij ujame huda nevihta, ki jih zanese daleč stran v neznano – naravnost na čudovit in skrivnosten otok, kjer še vedno živijo dinozavri. Tam spoznajo Rexa, prikupnega bernskega planšarskega psa na invalidskem vozičku, ki je že leta sam na otoku in je postal pravi strokovnjak za komuniciranje z velikanskimi prazgodovinskimi bitji.

Težave pa nastopijo, ko na otok prispe tudi večni krivec za težave, župan Klun. Ta začne z divjim in lahkomiselnim rudarjenjem, s čimer želi ujeti dinozavre, a pri tem nehote sproži speči otoški vulkan. Pred ekipo Tačk na patrulji je njihova največja in najbolj nevarna misija doslej. Ryder in kužki morajo hitro uporabiti povsem novo dino-tehnologijo, premagati vulkansko nevarnost ter rešiti ogrožene dinozavre in svoj novi dom.

Pegula je člouk, ka razmišlja strašno malo,

najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo,

pegula je člouk, ka si je napravu škuodu

že s tem, da je na svetu, že s tem, da se je rodu …

pegula jst, pegula ti, pegule smo usi …

In naj živijo pegule! Na njih ta svet stoji!

Iztok Mlakar

PEGULE

It was dark and stormy night… Era una notte buia e tempestosa… C’etait une nuit sombre et orageouse… Es war eine dunkle und stürmische Nacht… Skratka: bila je temna in viharna noč, kot na začetku vsake kriminalke v svetovni literaturi, zgodbe o ljudeh, ki stopijo na napačno stran zakona, zgodbe o kriminalu in zločinu.

Elvira in Ugo sta reven zakonski par, ki zaradi deložacije ostane na cesti. Da v strašnem zimskem viharju ne bi zmrznila, se zatečeta v bogataško vilo, ki jo je lastnik, kot kaže, v paniki zapustil. Kot se spodobi za dva razsodna človeka v stiski, se najprej spreta na življenje in smrt, zatem pa nenadoma pozvoni pri vratih. Na Elviro in Uga se usuje ves kriminal in zločin tega sveta.

Komedija v tradiciji commedie dell’arte z duhovitimi dialogi in songi. Z odlično igralsko in glasbeno ekipo.

Režija: VITO TAUFER

Igrajo: Iztok Mlakar, Vesna Pernarčič/Marjuta Slamič, Urška Taufer, Peter Harl, Ilija Ota.

Glasba: David Šuligoj, Roman Kobal, Matjaž Švagelj

Produkcija: Avditorij Portorož – Portorose

Filmski program 2026/2027

Ko te je strah, globoko vdihneš in se nasmehneš (Wenn du Angst hast nimmst du dein Herz in den Mund und lächelst, Avstrija, 2025, 87 min.), 13+

Film o razrednih razlikah, pripadnosti, medčloveški bližini in iskanju identitete – od sramu do ponosa. Radikalno nežna zgodba o odraščanju, pospremljena z obilico sveže alternativne glasbe.

Režija in scenarij: Marie Luise Lehner
Fotografija: Simone Hart
Zvok: Ines Vorreiter
Igrajo: Siena Popović, Mariya Menner, Jessica Paar, Alessandro Scheibner, Alperen Köse, Kathrin Resetarits, Daniel Sea
Festivali, nagrade: Berlinale (nagrada žirije teddy, nagrada CICAE); Diagonale (posebna nagrada žirije za najboljši scenarij); Crossing Europe (nagrada za mladi talent); Kino Otok
Distribucija: Demiurg
Žanr: mladinska drama

Zgodba
Anna je ravno začela obiskovati prestižno gimnazijo v dunajskem prvem okrožju. Za razliko od sošolcev prihaja iz delavskega razreda. Njena mama je gluha, pulover z logotipom Ralph Lauren, ki si ga je sposodila od sosede, pa ponaredek. Toda Annina nova prijateljica Mara je resnična – prav tako resnična pa je tudi lekcija, ki se je naučita skupaj: v življenju ni prostora za sram.

Komentar
»Film nikoli ne zaide v stereotipe in klišeje. Tu ne gre za ‘zlobne’ bogate sošolke in ‘dobro’ deklico iz delavskega razreda. Ni zoprnih učiteljev, ni plehkih fantov, ni nerazumevajoče matere. V svetu, ki ga je ustvarila Marie Luise Lehner, konflikti ne izhajajo iz človeške zlobe, ampak iz preizkušenj, ki jih prinaša življenje. /…/ Toda pričujoči prvenec ni tako ganljiv le zaradi izjemno pripovedovane zgodbe. Tudi natančno premišljena fotografija prispeva k temu, da se gledalec počuti tako blizu likom. In ne smemo pozabiti na glasbo. /…/ Prava filmska radost!«

Dominique Gromes, Falter

»Režiserka se z umirjenim tonom in večplastnimi liki, ki delujejo, kot bi bili vzeti neposredno iz življenja, dosledno izogiba kiču, patosu ter klišejem pokroviteljske sociološke študije: Ko te je strah, globoko vdihneš in se nasmehneš je navdihujoča zgodba o medsebojni skrbi, pravočasnem prepoznavanju napak ter moči odpuščanja. /…/ Marie Luise Lehner čudovito /…/ pokaže, da sami sicer ne moremo zrušiti struktur, ki grozijo, da nas bodo razdelile – v naših rokah pa je, da se znebimo sramu in predsodkov ter drug z drugim ravnamo z več empatije, skrbi in solidarnosti.«
Sidney Schering, Filmstarts

Režiserka
Marie Louise Lehner, rojena leta 1995 in živeča na Dunaju, je večkrat nagrajena režiserka, pisateljica ter članica feminističnega punk benda Schapka. Ko te je strah, globoko vdihneš in se nasmehneš je njen celovečerni prvenec.

Po več kot 180tih ponovitvah hit stand-up komedije ŽENSKE BREZ FILTRA, napovedujejo naše dame ponoven podvig in nadaljevanje – ŽENSKE BREZ FILTRA 2!

Z njihovimi zgodbami se je do zdaj poistovetilo na tisoče žensk in kljub »zastrašujočemu« naslovu, so na ogled predstave vedno bolj pogumno začeli hoditi tudi moški, ki poročajo – ne samo to, da so preživeli, pač pa so se nasmejali do solz in zvedeli o ženskah in sebi več, kot iz katerega koli priročnika.

Desa Muck, Tina Gorenjak, Tanja Kocman, Nuška Drašček in Lucija Vrankar so Ženske brez filtra, ki prinašajo zgodbe vseh nas – ne glede na starost, spol ali stan. A skupni imenovalec vseh je humor, smeh in neizmerno duhovit pogled na vse, kar nam prinaša to naše pisano življenje.

Filmski program 2026/2027

Kaj Marielle ve (Was Marielle weiß, Nemčija, 2025, 87 min.)

Kaj bi storili, če bi vaš otrok nenadoma lahko videl in slišal vse, kar delate in govorite, kadar ga ni zraven? Zabavna in pronicljiva družbena satira z nadnaravnim pridihom, po kateri boste na novo premislili svoje družinske odnose.

Režija in scenarij: Frédéric Hambalek
Igrajo: Julia Jentsch, Felix Kramer, Laeni Geiseler, Mehmet Ateşçi, Moritz Treuenfels
Festivali, nagrade: Berlinale (posebna omemba Združenja nemških arthouse kinematografov); Liffe
Distribucija: Fivia – Vojnik
Žanr: komična drama

Zgodba
Julia in Tobias sta na videz popoln par. Toda za skrbno vzdrževano fasado brbotajo težave. Krhko ravnovesje med zakoncema se poruši, ko njuna hči Marielle razvije telepatske sposobnosti, zaradi katerih lahko vidi in sliši vse, kar starša počneta – v vsakem trenutku. Julia in Tobias z grozo spoznata, da pred hčerko ne moreta ničesar več skriti …

Komentar
»Mogoče pa bistvo filma sploh ni v tem, da so Marielline sposobnosti nekaj posebnega, ampak da so univerzalne – ali pa vsaj skoraj. Najstniki znajo v svojem pozornem molku zelo dobro razbrati, kaj njihovi starši v resnici mislijo in počnejo, zato bi bilo za odrasle bolje, da to sprejmejo in so do otrok iskreni.«
Peter Bradshaw, The Guardian

»Edinstveno sodobna komedija nravi, ki najde občudovanja vredno ravnovesje med poglobljenim uvidom in igrivo provokacijo.«
Sam Wigley, Sight and Sound

»Kaj Marielle ve je obešenjaška tragiparodija klišejske, konformistične, paranoidne, patetične prozornosti sodobne družine. /…/ Marielle – Carrie generacije alfa – nenadne telepatske sposobnosti prelevijo v starša svojih staršev /…/, a vse to, kar ve, bi vedela tudi brez telepatskih sposobnosti. In verjetno jih niti nima. Ne potrebuje jih, da bi videla skozi svoja starša, ki ju je res treba – sadistično, napol fašistoidno – nadzorovati, da družina ne bi razpadla. »Samo umreti moram, pa bosta lahko spet počela, kar bosta hotela,« pravi Marielle, ultimativna mama, ki daje slutiti, da bodo svetu zavladale puritanske, konservativne generacije, alergične na alternativne »tipe odnosov«. ZA«
Marcel Štefančič, jr., Mladina

Na mladih svet stoji, »penziči« so ga pa zgradil.

Jaka Šraufciger oz. Vinko Šimek se vrača na slovenske odre, Boris Kobal tudi, Franci Kek, bo prvič nastopil kot stand-up komik, Boštjan Meglič – Peška pa je poštarsko uniformo za nekaj časa obesil v omaro.

Štiri ikone slovenske komedije, ki že desetletja zabavajo vse, ki jih hočejo gledati in poslušati. Vsem štirim pa je skupno, da so »penziči«. Zato imajo, kot vsi penzionisti, veliko za povedati in predvsem si upajo VSE povedati. Če bi radi slišali njihov pogled na moderni svet, ljubezen v zlatih letih in na radosti ter tegobe, ki pridejo s penzijo, potem morate priti.

Ker pa imajo najmanj časa ravno v penziji, boste lahko legende slovenske komedije v novi predstavi »Penziči« videli le v omejenem številu predstav. Enkratna turneja po Sloveniji in TO JE TO. Vse datume predstav najdete na www.vidvalic.si.

Pohitite, da jih ne zamudite.

SKUPAJ / INSIEME

Gloria Campaner, klavir

Maj Juriševič, violina

Camilla Patria, violončelo

Med notranjo meditacijo in zgodovinsko tragedijo program združuje tri različne glasove romantike in dvajsetega stoletja v dialogu čustveno intenzivnostjo. Lisztove Tolažbe, v tokratnem aranžmaju Elene Ballario za violončelo in klavir, predstavljajo enega najbolj intimnih trenutkov v Lisztovem pisanju: strani pesniške kontemplacije, ki lebdijo med pesmijo in molitvijo, tam kjer klavir postane notranji glas, violončelo pa okrepi njegovo lirično in človeško dimenzijo. To introspektivno vesolje dopolnjuje delo Lucijana Marije Škerjanca Intermezzo romantique, skladba elegantne melanholije in prefinjene spevnosti, v kateri se poznoromantični jezik izraža skozi gost dialog med violino in klavirjem. Z delom Dmitrija Šostakoviča Trio št. 2, op. 67, ki je nastal leta 1944, se diskurz končno razpre v zgodovinski tragediji: elegija, groteskni ples in spomin se prepletajo v enem najintenzivnejših primerov komorne glasbe dvajsetega stoletja. Z uvodom nas bo v koncert pospremila pianistka in umetniška vodja festivala Gloria Campaner.

Pročelje Palače Grazie krasi več trgovin, katerih vhodi in okna so uokvirjeni z lesom in kovanim železom, kar je zapuščina prenove stavbe leta 1906. Zasnova spominja na dunajsko secesijo. Velika vhodna dvorana je opremljena z lesenimi tlemi, nedrsečim materialom za tiste, ki izstopajo iz kočij, predno konje odpeljejo do nasprotnega hleva, na drugi strani notranjega križnega hodnika. V prvo nadstropje vodi stopnišče na desni, ki ga krasi obok okrašen s štukaturami iz osemnajstega stoletja.