Italijanski umetnik Davide Degano bo predstavil svoj projekt, ki izhaja iz njegovega dolgoročnega umetniškega raziskovanja v Furlaniji – Julijski krajini in drugih obrobnih pokrajinah ter iz rezidenčnega ustvarjanja v Artinei v Gorici. V predavanju bo razmišljal o meji kot prostoru napetosti, srečevanja in odprtih vprašanj, ki še vedno oblikujejo kolektivni spomin in identiteto prostora.

Davide Degano je sodeluje na rezidenci, ki jo organizirajo Associazione Menti Libere, Zavod iManaLAB in Artinea. Rezidenca je del projekta MigrArt: Odvijanje meje, v okviru programa GO!2025, ob podpori Dežele Furlanije – Julijske krajine.

Davide Degano (roj. 1990) je vizualni umetnik, ki v svoji praksi raziskuje, kako podobe soustvarjajo spomin, identiteto in kolektivno imaginacijo. Rojen na Siciliji in odraščal v Furlaniji, z italijanskimi in kolumbijskimi koreninami ter slovensko družinsko dediščino, v svoji praksi vztrajno raziskuje obmejna območja – tako geografska kot simbolna.

Diplomiral je iz vizualnih umetnosti na Kraljevi akademiji za umetnost (KABK) v Haagu, kjer je prejel častno omembo za nagrado Paul Schuitema, ter magistriral iz fotografije na KASK – Kraljevi akademiji lepih umetnosti v Gentu. Za svoje magistrsko delo je prejel nagrado sklada Roger De Conynck.

Njegovo delo je bilo predstavljeno na številnih mednarodnih prizoriščih, med drugim na Fotografia Europea (Reggio Emilia), Encontros da Imagem (Braga) in Biennale Rencontres Photographiques de Guyane. Njegova prva fotoknjiga Schiavanie (Penisola Edizioni, 2022) je prejela nagrado Liquida Grant.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Davide Degano

Otroške likovne ustvarjalnice 2025/26

Mestna galerija Nova Gorica v marcu vabi na otroške likovne ustvarjalnice, ki jih bo vodila umetnica Anja Kranjc. Tokrat bodo otroci najprej slikali, nato pa svoja dela nadgradili z liki iz kolaž papirja, iz katerih bodo lahko sestavljali mesta, parke, gozdove ali živalce – po lastni domišljiji. Navdih za ustvarjanje bodo črpali iz razstave, ki bo v tem času na ogled v galeriji.

Otroci potrebujejo: risalne liste, vodene barvice ali tempere, čopiče, posodice za vodo, kolaž papir in lepilo, zaščitno haljico.

Koncert avtorske glasbe

ob multivizijski projekciji umetniške fotografije

“VSEM NAJ BOM NEZNAN”

/o poeziji Srečka Kosovela/

L a d o    J a k š a

/klaviature, pihala, fotografija in multivizija/

M i k l a v ž   K o m e l j

/umetniška beseda/

Projekt “VSEM NAJ BOM NEZNAN” je sočasno koncertno izvajanje avtorske jazzovske glasbe Lada Jakše ob projecirani “likovni partituri”, sodobno oblikovani fotomultiviziji ambientov Kosovelove poetike. V interakciji z Jakševo glasbeno in fotolikovno vizijo se bo Miklavž Komelj kot pesnik in raziskovalec Kosovelove zapuščine poklonil velikemu poetu s svojo interpretacijo izbora Kosovelovih pesmi in drugih besedil.

Multivizija nudi večplastno  estetsko doživetje inventivne jazzovske in ambientalne glasbe, pesnikovih navdihujočih in aktualnih verzov ter umetniške fotografije. Ob zavezujoči dramaturgiji sporočila, ki teče “skozi” fotografsko likovno pripoved /s projeciranimi do sedaj še neobjavljenimi   odlomki poezije Srečka Kosovela/ zveni avtorska glasba, ki izrazno izzivalno sledi in nadgrajuje oba medija. Miklavž Komelj vse to osmišlja s svojimi esejistično poglobljenimi komentarji o Kosovelovi poetiki.

Fotografija Lada Jakše se odstira na magičnem robu ostrine in neostrine, bližine in globine, nenavadnih pogledov in perspektiv, od črnobele, preko monohromne do barvne slike. V smislu naslova “Vsem naj bom neznan” skuša s fotografsko sliko izraziti tudi fluid, ki ga glasbenik “izžareva” med svojim muziciranjem ter seva v prostor okoli njega,  ta fluid pa skozi celoten dogodek odzvanja v spektru od umirjenih sozvenov do muzikalnih dinamičnih vrtincev v zvočnih dialogih z vsebino Kosovelove poezije.

Dogodek sodi v program Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo. Z njim se pridružujemo tudi obeležitvi  Kosovelovega leta.

Srečko Kosovel

Miklavž Komelj

Lado Jakša

Razstavna sezona 2025/2026

Vabljeni na javno vodstvo po razstavi IZPOSTAVITEV BODOČNOSTI – EXPOSITUR ZUKUNFT; Kako deluje človek s človekom? Ali: sinteza človek danes, jutri, nekje …, po kateri nas bo vodila kuratorka Tanja Prušnik.

Prva razstava letošnjega leta v Mestni galeriji Nova Gorica odpira kompleksno in izjemno aktualno vprašanje prihodnosti človeka v razmerju do družbe, tehnologije, znanosti in umetnosti.

Projekt temelji na dialogu med umetniki iz Slovenije (Maša Jazbec Mikkel, Eva Petrič, Paola Korošec) in Avstrije (Maria Grun, Sissa Micheli, Thomas Riess) ter na povezovanju različnih umetniških praks, ki skupaj oblikujejo večplastno refleksijo sodobnega sveta in njegovih prihodnjih projekcij.

V okviru javnega vodstva bomo predstavili tudi katalog razstave, o kateri več najdete TUKAJ.

Filmski program 2025/26 in Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo

OHO film (Slovenija, Hrvaška, 2025, 93’)

Po projekciji sledi pogovor s članoma skupine OHO Naškom Križnarjem in Markom Pogačnikom. Z njima se bo pogovarjal Miklavž Komelj.

Dokumentarni film o gibanju in skupini OHO režiserja Damjana Kozoleta, bogat z doslej še ne videnim gradivom, prvič celovito predstavi ta navdihujoči fenomen prepletanja umetnosti in življenja ter hkrati raziskuje, kaj nam lahko njihove ideje ponudijo za današnji čas.

Režija: Damjan Kozole
Scenaristi: Urška Jurman, Damjan Kozole, Matic Drakulić
Glasba: Laibach
Producenta: Danijel Hočevar, Zala Opara
Koproducent: Marinko Sudac
Produkcija: Vertigo v koprodukciji z RTV Slovenija in Marinko Sudac
Nastopajo: Marko Pogačnik, Iztok Geister, Naško Križnar, Milenko Matanovič, David Nez, Matjaž Hanžek, Marika Pogačnik, Marina Abramović, Biljana Tomić, Tomaž Brejc in Ješa Denegri
Distribucija: Vertigo
Žanr: dokumentarni

V Sloveniji, takrat še eni od republik socialistične Jugoslavije, je med letoma 1965 in 1971 delovalo avantgardno umetniško gibanje, znano kot Skupina OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike. OHO velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi. Bili so med prvimi iz Vzhodne Evrope, ki so razstavljali v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MOMA. Po tem velikem uspehu je leta 1971 skupina prenehala obstajati.

OHO ni bil le umetniški kolektiv, temveč izjemen kulturni pojav, ki se je z vidnim in nematerialnim ukvarjal skozi umetnost, filozofijo, sociologijo in znanost ter zagovarjal sobivanje z zemljo in naravo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so že postavljali pomembna vprašanja o antropocentrizmu, ekologiji in ekonomiji umetnosti. Po skupini se imenuje tudi osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike v Sloveniji.

Komentar
»OHO je dokaz, da so se v Sloveniji tudi med socializmom dogajale stvari, ki so premikale meje. Ne samo v gospodarstvu, znanosti in športu, ampak tudi v umetnosti. Ohojevska kreativnost in subverzivnost sta inspirativni še danes, po več kot pol stoletja. Ta film ponuja edinstveno izkušnjo, da ohojevske projekte vidite na velikem platnu. Takšne priložnosti verjetno ne bo več.«

Damjan Kozole, režiser