Mogoče vas zanima tudi …

Wilhelma Heiligerja v njegovem plodnem ustvarjalnem življenju ne zaznamuje le svet likovne umetnosti, temveč tudi književnosti, literarne zgodovine, filozofije, psihologije in še kaj bi lahko dodali. Gre za vsestranskega ustvarjalca raznovrstnih talentov, ki pa se zadnjih 50 let posveča predvsem likovni umetnosti. Njegova umetnost na slovenskem prizorišču ni dovolj dobro poznana in ovrednotena, kar je verjetno posledica njegove vpetosti predvsem v mednarodni prostor. Po dolgi odsotnosti se je umetnik, ki letos praznuje pomemben življenjski jubilej, ponovno vrnil domov, tja, kjer je preživel le zgodnje otroštvo (Ljutomer) in nekaj let po študiju (Ljubljana). Vse to nas je spodbudilo k pripravi retrospektivne razstave in obsežne monografije z naslovom Metafizika barve, ki bosta opozorili na vse značilnosti Heiligerjeve ustvarjalnosti in ponudili vpogled v kompleksnost njegovega umetniškega delovanja.
Na razstavi, ki bo postavljena v štirih slovenskih razstaviščih: Mestni galeriji Nova Gorica, Galeriji Rika Debenjaka Kanal, Galeriji Velenje in Galeriji Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, bo prvič celovito predstavljen raznolik in izrazno bogat opus, ki zajema slikarstvo, dela na papirju, fotografijo in skulpturo. Na ogled bodo izbrana dela, ki značilno zaznamujejo razvojne usmeritve avtorjeve likovne misli, njegova nenehna ustvarjalna iskanja in raziskovanja skozi pet desetletij delovanja. V njegovih stvaritvah lahko, kljub navezavi na nekatera tradicionalna izhodišča modernističnega slikarstva, vseskozi zasledujemo samosvoj pristop pri obravnavi likovnih tematik ter izrazito zasebno ikonografijo in meditativni svet vzhodnjaške filozofije – svet filozofije zena, ki jo je vzel za svojo in mu omogoča spoznavanje metafizične resničnosti zunaj vseh iluzij realnega sveta. Ta miselni koncept projicira v svoja dela in vanje vpisuje osebni izraz tako podobe same kot medija, v katerem jo uresničuje. Zanima ga predvsem koncept izčiščenega likovnega dela, značilen za t. i. konkretno umetnost, ki se je razvila v drugem desetletju prejšnjega stoletja in se ukvarja izključno z avtonomnimi likovnimi prvinami, kot so barva, svetloba, linija, oblika … To je, kot pravi nemški teoretik Siegfried J. Schmidt, nemimetična, generativna umetnost, ki ukinja čutno zaznavo vidne resničnosti in se osredotoča na tematizacijo svojih umetniških sredstev.

V ustvarjalnem procesu se Heiliger po večini sicer res drži načel konkretne umetnosti ter raziskuje odnos med barvo in formo v prostoru, gradi likovne zgodbe na skladnosti kompozicije, sofisticiranih barvnih razmerjih in prefinjenih svetlobnih prelomih, a ga pri tem zanima tudi »notranji vidik« podobe, njena čutna, kontemplativna dimenzija. Zanima ga izražanje in prebujanje intenzivnih, neposrednih čustvenih impulzov ter vzpostavljanje harmoničnih ravnovesij, s katerimi ustvarja posebno mentalno vzdušje. Njegova dela nastajajo iz notranje nuje, da bi lahko neposredno izrazil svoje miselne predstave in se zatekel v oddaljena prostranstva onkraj vidne realnosti. So odraz premišljene, zrele umetnostne analize in hkrati delujejo kot meditacije o lastnem življenju, filozofiji in duhovnosti.

Edino, kar bo po koncu razstav ostalo kot dokument časa, je ta monografija, ki je nastajala več kot dve leti. Za delo pri tem zahtevnem knjižnem projektu se iskreno zahvaljujem avtorjem besedil: Branetu Koviču, Andreju Medvedu in Juretu Mikužu, ki so z različnih zornih kotov osvetlili in umetnostnozgodovinsko ovrednotili posamezna poglavja Heiligerjevega ustvarjanja. Avtorjevo biografijo je prispeval Robert Henkel. Veliko delo so opravili tudi fotografi, prevajalca in lektorica ter koordinatorka in organizatorka kulturnih programov Mateja Poljšak Furlan, ki se je poglobila v dokumentarno gradivo. Posebna zahvala za dovršeno in tankočutno grafično podobo knjige gre Otu Rimeleju.

Čeprav je izid pričujoče knjige podprla Mestna občina Nova Gorica ter v majhnem deležu Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, te publikacije ne bi bilo brez neutrudne zagnanosti in znatnega finančnega prispevka avtorja samega. Vsem se za podporo najlepše zahvaljujem.

Ob prebiranju monografije vas vabim, da se podate na potovanje skozi Heiligerjeve ustvarjalne dosežke, da odkrijete globino in vse razsežnosti njegovega bogatega opusa. Ne glede na raznolikost medijskih praks, vsaka njegova stvaritev nosi pečat umetnikove eruptivne strasti in veselja do ustvarjanja ter pušča sledi, ki segajo onstran prostora in časa.

Pavla Jarc

v. d. direktorja Kulturnega doma Nova Gorica in kustosinja projekta

Wilhelma Heiligerja v njegovem plodnem ustvarjalnem življenju ne zaznamuje le svet likovne umetnosti, temveč tudi književnosti, literarne zgodovine, filozofije, psihologije in še kaj bi lahko dodali. Gre za vsestranskega ustvarjalca raznovrstnih talentov, ki pa se zadnjih 50 let posveča predvsem likovni umetnosti. Njegova umetnost na slovenskem prizorišču ni dovolj dobro poznana in ovrednotena, kar je verjetno posledica njegove vpetosti predvsem v mednarodni prostor. Po dolgi odsotnosti se je umetnik, ki letos praznuje pomemben življenjski jubilej, ponovno vrnil domov, tja, kjer je preživel le zgodnje otroštvo (Ljutomer) in nekaj let po študiju (Ljubljana). Vse to nas je spodbudilo k pripravi retrospektivne razstave in obsežne monografije z naslovom Metafizika barve, ki bosta opozorili na vse značilnosti Heiligerjeve ustvarjalnosti in ponudili vpogled v kompleksnost njegovega umetniškega delovanja.

Na razstavi, ki bo postavljena v štirih slovenskih razstaviščih: Mestni galeriji Nova Gorica, Galeriji Rika Debenjaka Kanal, Galeriji Velenje in Galeriji Instituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, bo prvič celovito predstavljen raznolik in izrazno bogat opus, ki zajema slikarstvo, dela na papirju, fotografijo in skulpturo. Na ogled bodo izbrana dela, ki značilno zaznamujejo razvojne usmeritve avtorjeve likovne misli, njegova nenehna ustvarjalna iskanja in raziskovanja skozi pet desetletij delovanja. V njegovih stvaritvah lahko, kljub navezavi na nekatera tradicionalna izhodišča modernističnega slikarstva, vseskozi zasledujemo samosvoj pristop pri obravnavi likovnih tematik ter izrazito zasebno ikonografijo in meditativni svet vzhodnjaške filozofije – svet filozofije zena, ki jo je vzel za svojo in mu omogoča spoznavanje metafizične resničnosti zunaj vseh iluzij realnega sveta. Ta miselni koncept projicira v svoja dela in vanje vpisuje osebni izraz tako podobe same kot medija, v katerem jo uresničuje. Zanima ga predvsem koncept izčiščenega likovnega dela, značilen za t. i. konkretno umetnost, ki se je razvila v drugem desetletju prejšnjega stoletja in se ukvarja izključno z avtonomnimi likovnimi prvinami, kot so barva, svetloba, linija, oblika … To je, kot pravi nemški teoretik Siegfried J. Schmidt, nemimetična, generativna umetnost, ki ukinja čutno zaznavo vidne resničnosti in se osredotoča na tematizacijo svojih umetniških sredstev.

V ustvarjalnem procesu se Heiliger po večini sicer res drži načel konkretne umetnosti ter raziskuje odnos med barvo in formo v prostoru, gradi likovne zgodbe na skladnosti kompozicije, sofisticiranih barvnih razmerjih in prefinjenih svetlobnih prelomih, a ga pri tem zanima tudi »notranji vidik« podobe, njena čutna, kontemplativna dimenzija. Zanima ga izražanje in prebujanje intenzivnih, neposrednih čustvenih impulzov ter vzpostavljanje harmoničnih ravnovesij, s katerimi ustvarja posebno mentalno vzdušje. Njegova dela nastajajo iz notranje nuje, da bi lahko neposredno izrazil svoje miselne predstave in se zatekel v oddaljena prostranstva onkraj vidne realnosti. So odraz premišljene, zrele umetnostne analize in hkrati delujejo kot meditacije o lastnem življenju, filozofiji in duhovnosti.

Edino, kar bo po koncu razstav ostalo kot dokument časa, je ta monografija, ki je nastajala več kot dve leti. Za delo pri tem zahtevnem knjižnem projektu se iskreno zahvaljujem avtorjem besedil: Branetu Koviču, Andreju Medvedu in Juretu Mikužu, ki so z različnih zornih kotov osvetlili in umetnostnozgodovinsko ovrednotili posamezna poglavja Heiligerjevega ustvarjanja. Avtorjevo biografijo je prispeval Robert Henkel. Veliko delo so opravili tudi fotografi, prevajalca in lektorica ter koordinatorka in organizatorka kulturnih programov Mateja Poljšak Furlan, ki se je poglobila v dokumentarno gradivo. Posebna zahvala za dovršeno in tankočutno grafično podobo knjige gre Otu Rimeleju.

Čeprav je izid pričujoče knjige podprla Mestna občina Nova Gorica ter v majhnem deležu Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, te publikacije ne bi bilo brez neutrudne zagnanosti in znatnega finančnega prispevka avtorja samega. Vsem se za podporo najlepše zahvaljujem.

Ob prebiranju monografije vas vabim, da se podate na potovanje skozi Heiligerjeve ustvarjalne dosežke, da odkrijete globino in vse razsežnosti njegovega bogatega opusa. Ne glede na raznolikost medijskih praks, vsaka njegova stvaritev nosi pečat umetnikove eruptivne strasti in veselja do ustvarjanja ter pušča sledi, ki segajo onstran prostora in časa.

Pavla Jarc

direktorica Kulturnega doma Nova Gorica in kustosinja projekta