Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica

T: + 386 5 335 40 10

Group 10708
Otroške likovne ustvarjalnice 2023/24

 

Mestna galerija Nova Gorica v juniju vabi še na zadnjo serijo otroških likovnih ustvarjalnic v tem šolskem letu. Vodila jih bosta Kaja Stegovec in Rok Černic. Na tokratnih otroških delavnicah bomo z otroki tiskali na majčke.

 

Otroci potrebujejo: haljice za zaščito obleke, vsak svojo majčko svetlejše barve (najbolje belo) na katero boste natisnili vaše stvaritve, barvice in bel navaden papir, predvsem pa veliko dobre volje ter željo po ustvarjanju.

Delavnice začenjajo ob 9. uri.

Kontakt in informacije

T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

Šolski filmski program – sezona 2023/24

 

Poletje, ko sem se naučila leteti (Leto kada sam naučila da letim, Srbija, Bolgarija, Slovaška, Hrvaška, 2022, 87 min.), 9+

 

Z novimi prijatelji, simpatijami in dogodivščinami dobi Sofija sanjske počitnice, pa tudi veliko več od tega, kar si je lahko predstavljala. Poletna komedija je hkrati nežna zgodba o odraščanju in spravi.

 

Režija: Radivoje Andrić
Scenarij: Ljubica Luković, po romanu Jasminke Petrović
Fotografija: Dušan Joksimović
Glasba: Vasil Hadžimanov
Igrajo: Klara Hrvanović, Olga Odanović, Snježana Sinovčić, Žarko Laušević idr.
Festivali, nagrade: BUFF, Malmö (ECFA nagrada žirije)
Distribucija: Con film

 

Zgodba
Dvanajstletna Sofija sanjari o kampiranju z ekipo in o prvem poljubu. Toda poletne počitnice mora preživeti v razpadajoči družinski hiši na Hvaru, pri precej naporni babici Mariji in njeni norčavi sestri Luci. Brez družbe, signala in interneta je Sofijino življenje na Hvaru »kar nekaj«, a vsakdanjo monotonost kmalu prekine zanimiva družba otoških mladostnikov, pa tudi nenavadno vedenje babice Marije. Sofija sumi nekakšno skrivno romanco, toda velika preiskava babičinega ljubezenskega življenja nazadnje pripelje do odkritja dolgo varovane družinske skrivnosti …

 

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

Mogoče vas zanima tudi …

ZPGŠ – Zveza primorskih glasbenih šol vabi na drugo revijo na kateri se bodo predstavili gojenci in gojenke primorskih glasbenih šol na flavti, klarinetu in saksofonu.

 

V želji po tem, da bi revija, ki je bila prvič izpeljana leta 2023 v briški Vili Vipolže, postala tradicionalna, se bo letos zgodila v naši veliki dvorani, kjer bo nastopilo okrog sto učenk in učencev na omenjenih treh pihalih.

 

Vstop na omenjeno prireditev je sicer prost, obveščamo pa, da so vse razpoložljive vstopnice že oddane.

 

Organizator

Zveza primorskih glasbenih šol

 

Blagajna
T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si

Mogoče vas zanima tudi …

Šolski filmski program 2023/2024

 

Izginjanje (Verschwinden/Izginjanje, Avstrija, Slovenija, 2022, barvni, 99 min.), 14+

 

Režija: Andrina Mračnikar
Scenarij: Andrina Mračnikar, Jürgen Karasek
Fotografija: Judith Benedikt
Montaža: Gerhard Daurer
Glasba: Peter Kutin
Nastopajo: Eugen Sitter, Robi Sitter, Christian Tusch, Alexander Koban, Annemarie Grilc, Rudi Vouk, Lena Kolter, Georg Hansche st., Thomas Schuschu, Valentina Vouk, Sophie Hochkofler, Sweva Wastl, Pamina Schmiedler, Judita Babnik, Mirko Wakounig, Antonia Sabotnik, Tomi Sabotnik, Mirjam Sitter-Unger, Lizi Sitter, Arno Kampl, Massimiliano Lacota, Helga Mračnikar, Milo Mračnikar, Simon Pasterk in številni drugi
Produkcija: Soleil Film, Vertigo
Festivali, nagrade: Diagonale 2022: nagrada občinstva za najboljši film; Kino Otok 2022: otvoritveni film festivala; Dokudoc Maribor 2022; Festival slovenskega filma Portorož 2022: nagrada vesna za posebne dosežke; Cottbus 2022: mednarodna premiera; nagrada Štigličev pogled 2022 (Društvo slovenskih režiserjev in režiserk): nagrada za izjemno režijo
Odziv občinstva: presenetljivo toplo naklonjen
Odziv kritike: priznanje odličnosti in prodornosti
Distribucija: Vertigo

 

Zgodba
Stari oče Andrine Mračnikar je leta 1920 tako kot velik del slovenskega prebivalstva južne Koroške glasoval za to, da bi pokrajina ostala v Republiki Avstriji. To dejanje samoodločanja in demokracije bi lahko pomenilo izhodišče za sožitje v raznolikosti, kot je bilo slovenski manjšini tudi obljubljeno z zakonom. Namesto tega so koroški Slovenci danes na različne načine diskriminirani, slovenskega jezika pa v javnih prostorih že dolgo ni več slišati. Kako bo s tem čez trideset let, se sprašuje režiserka. Ali bo takrat sploh še kdo govoril slovensko? Kaj ti koristi jezik, če ga ne moreš z nikomer več govoriti? Kaj vse umira skupaj z jezikom? Spomin? Lastna zgodovina?

 

 

Zanimivosti
Čeprav Andrina sama prizna, da so njeni filmi politični in na neki način tudi »uporniški«, pa se njen zadnji filmski projekt, celovečerni dokumentarni film Izginjanje, ki govori o preprekah, na katere vse prepogosto naleti slovenski jezik na Koroškem, o njegovem postopnem izginjanju, s tem pa tudi izginjanju same manjšine, ni začel kot načrtni politični manifest. Pravzaprav je pobudo zanj dal zgodovinar in univerzitetni profesor Oliver Rathkolb, ki se je pri Andrini pozanimal, ali bi jo morda zanimalo posneti dokumentarni film o zgodovini koroškega kraja Keutschach. Rathkolb ni vedel, da je Hodiš, kakor kraj imenujejo koroški Slovenci, njen, njej pa se takrat še sanjalo ni, da so na začetku 20. stoletja v strukturi njegovega prebivalstva premočno prevladovali Slovenci (bilo jih je več kot 95 odstotkov). Tako je Andrini na primeru zgodovine malega koroškega kraja uspelo prikazati usodo celotne slovenske manjšine na Avstrijskem, a hkrati posneti tudi zelo oseben film.

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

u003cstrongu003eKomentarrnu003c/strongu003e»Andrina Mračnikar /…/ je s filmom u003cstrongu003eIzginjanjeu003c/strongu003e uspela v 100 minutah tudi največjemu laiku predstaviti bistvo problematike koroških Slovencev. Upal bi si trditi, da s tem presega vse dosedanje filme s to tematiko, zato bi ga morali vključiti v čim več šolskih in drugih podobnih programov. Film, ki najde ravnovesje med emocionalnim okvirjem ter sistematično in natančno analizo /…/.«rnrnMiha Veingerl, u003cemu003eEkranu003c/emu003ernrnu0026nbsp;rnrn»Solze v kinodvorani med projekcijo filma u003cstrongu003eIzginjanjeu003c/strongu003e Andrine Mračnikar: u003cemu003e‘To se me čisto zares dotakneu003c/emu003e,u003cemu003e’ u003c/emu003epove ženska med pogovorom z občinstvom po premieri v Gradcu. Zahlipa, nekdo jo poboža po hrbtu. Mikrofon potuje naprej. u003cemu003e‘Kot nemško govoreča Korošica se nisem zavedala, kako težka je zgodovina koroških Slovencevu003c/emu003e,u003cemu003e’ u003c/emu003ese zasliši nekaj vrst stran. Film je očitno dovolj pomemben, da bi sodil v učni načrt. S kristalno jasnim sporočilom in primernim jezikom za pošastno.«rnrnKatrin Fischer, u003cemu003eKleine Zeitungu003c/emu003ernrnu0026nbsp;rnrn»Kaj pomeni, če se jezik ne prenaša naprej? Če so ljudje že od zgodnjega otroštva diskriminirani na podlagi svoje identitete? Kako se je mogoče zoperstaviti? Andrina Mračnikar išče odgovore, izhajajoč iz družinskih spominov in s pomočjo osebne, dvojezične spremljevalne pripovedi. Poučno, ganljivo in nežno obtožujoče delo sega od zanimivih zgodb, ki razlagajo slovenska družinska imena, do prikaza brezbrižnega odnosa koroških politikov.«rnrnSabina Zeithammer, u003cemu003eFalter u003c/emu003ernrnu0026nbsp;rnrn»Zelo oseben filmski esej, poln ganljivih trenutkov. /…/ Njegov presenetljivi uspeh (nagrada občinstva na festivalu Diagonale!) dokazuje, da se tudi v Lužici zelo aktualna tema dotika večinske družbe in samih temeljev demokracije.«rnrnGrit Lemke, u003cemu003eFilmski festival v Cottbusuu003c/emu003ernrnu0026nbsp;rnrnu003cstrongu003eIzjava avtoricernu003c/strongu003e»Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno: moja družina, moj ‘materni jezik’, izguba družinskih članov, izguba jezika in izguba spomina. Vendar pa moji dokumentarci ne govorijo le o uporu, saj že sami po sebi predstavljajo vrsto upora: upirajo se pozabi in izrinjenosti. Ljudi in zgodbe rešujejo pred popolnim izbrisom. Vračajo jih v kolektivno zavest, kamor tudi sodijo. Ker so del avstrijske, evropske in svetovne zgodovine. /…/ Slovenski jezik je bil zame vedno zelo povezan z mojo babico. Z njo nisem mogla nikoli govoriti nemško, tudi če so bili v bližini ljudje, ki naju niso razumeli. Enako je danes z mojim sinom, ki je prišel na svet med ustvarjanjem filma: z njim ne bi mogla govoriti nemško, tudi če bi hotela. /…/ Politična in zgodovinska izhodišča se tako povezujejo z obletnico plebiscita – ko so nemška nacionalna združenja še posebej pogosto zakorakala na Koroško –, z babičino hišo ter z našo družinsko zgodbo, vse do mojega sina in prihodnjih generacij.«rnrnAndrina Mračnikar, režiserka in soscenaristkarnrnu0026nbsp;rnrnu003cstrongu003eRežiserkarnu003c/strongu003eAndrina Mračnikar se je rodila leta 1981 v avstrijskem Halleinu ter nato odraščala v Ljubljani, Celovcu in Hodišah. Na Dunaju je vpisala in dokončala študij umetnostne zgodovine, nato pa še filmske režije na ljubljanski AGRFT ter režije, scenaristike in dramaturgije na Dunajski filmski akademiji (razred Michaela Hanekeja in Walterja Wippersberga). Po številnih nagrajenih dokumentarcih je leta 2015 posnela celovečerni prvenec u003cstrongu003eMa folieu003c/strongu003e, ki je poleg drugih priznanj prejel nagrado prvi koraki (First Steps) in avstrijsko filmsko nagrado za najboljšo stransko igralko. Film u003cstrongu003eVerschwinden/Izginjanjeu003c/strongu003e je po kratkometražcu u003cstrongu003eAndri 1924–1944u003c/strongu003e (2003) in dokumentarnem celovečercu u003cstrongu003eKorošec govori nemškou003c/strongu003e (Der Kärntner spricht Deutsch, 2006) tretji del avtoričine trilogije o zgodovini in prihodnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Mogoče vas zanima tudi …

Otroške likovne ustvarjalnice 2023/24

 

Na tokratnih delavnicah se bodo otroci skupaj z Anjo Kranjc sprehodili po razstavi Risomanija in se pogovorili o risbi in njeni uporabi v slikarstvu, kiparstvu, ilustraciji in stripu. Nato bodo otroci izdelali vsak svoj strip po svoji izmišljeni zgodbi. Lahko ji bo inspirirala razstava ali pa se bodo prepustili svoji lastni domišljiji.

Za delavnico potrebujejo: risalni list, radirko, ravnilo in barvice.

 

Kontakt in informacije

T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

Tudi letos Gimnazija Nova Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica organizira dobrodelno prireditev Podarimo vam pesem. Na njej se s pisano paleto plesnih in glasbenih zvrsti od klasike do popa in rocka predstavijo dijaki, ki dosegajo pomembne uspehe na umetniškem področju.

 

Gostje letošnjega večera so vsestranska glasbenica, flavtistka Tinkara Kovač in nekdanje dijakinje Gimnazije Nova Gorica: Rebeka Pregelj, prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Ana Cotič ter Eileen Bucik.

 

Zbrana sredstva bomo namenili dijakom iz socialno šibkejših družin.

 

Organizator

Gimnazija Nova Gorica

 

Vstopnina

8 € – redna cena

5 € – znižana cena za dijake, študente in upokojence

 

Blagajna
T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si

Šolski filmski program 2023/24

 

Milosti polni (Llenos de gracia, Španija, 2022, 109 min.), 9+

 

Navdihujoč družinski film o nogometu, nunah in predrzno navihani enajsterici, poln humorja, topline in srčne predanosti. Režiser je navdih za zgodbo, polno čustev in napetosti, dobil v resničnem življenju nogometnega igralca Valda, ki je treniral v znameniti nogometni šoli Reala Madrid in igral za več prvoligaških španskih klubov, odraščal pa je v sirotišnici El Parral. Njegova zgodba je prišla v javnost, ko je na eni od tekem po zadetem golu dvignil športno majico in pod njo razkril napis: »Hvala, sestra Marina!«

 

Režija: Roberto Bueso
Scenarij: Roberto Bueso, Óscar Díaz Cruz
Fotografija: Víctor Entrecanales
Glasba: Vicente Ortiz Gimeno
Montaža: Jaime Colis
Igrajo: Carmen Machi, Dairon Tallon, Adrián López, Pau Márquez, Adrián Marín, Paula Usero, Anis Doroftei, Pablo Chiapella, Manolo Solo, Nuria González, producenta Fernando Bovaira, Guillem Vidal-Folch
Festivali, nagrade: Giffoni 2022 (najboljši film), Malaga IFF 2022
Distribucija: Demiurg
Žanr: družinski film

 

Zgodba
Čas počitnic je, toda skupina dečkov iz internata El Parral mora vse dolgo poletje ostati med samostanskimi zidovi, saj nimajo družin in domov, kamor bi se lahko vrnili. Da jim ni dolgčas, si izmišljajo kup predrznih potegavščin, s katerimi jezijo okoliške krajane. Mati prednica jih ima vrh glave, zato skrb zanje naloži novi sestri Marini. Toda Marina ni prav običajna nuna. Da bi ukrotila fante, ustanovi nogometno ekipo in postane njihova trenerka, varuhinja in voznica. Skupaj uredijo igrišče, polno lukenj, in vegast gol. Povežejo se v družino, ki je nikdar niso imeli. A pred njimi je nova nevarnost: deški internat El Parral naj bi kmalu zaprli. Lahko moštveni duh srčne ekipe premaga vse?

 

 

Izjava avtorja
»Zame ta film govori o pravem poučevanju: takem, ki ne obupa in ki razume, da si otrok vedno zasluži drugo priložnost. Je tudi zgodba, ki kaže, kaj pomeni imeti dom in pripadati družini. To je srce tega filma.«
Roberto Bueso, režiser

 

Režiser
Roberto Bueso (1986) je po študiju filozofije na univerzi v Valencii nadaljeval z magistrskim študijem scenaristike in tako združil svoji dve strasti: pisanje in filme. Kasneje je študiral še režijo na ECAM in prejel več nagrad za svoj kratki film La noche de las ponchongas (2014). Leta 2019 je doživel premiero njegov celovečerni prvenec Love Beats, Milosti polni pa je njegov drugi celovečerec.

Kontakt in informacije
T: 05 335 40 15
E: mestnagalerija@kulturnidom-ng.si

Mogoče vas zanima tudi …

Skip to content