Otroške likovne ustvarjalnice 2025/26

Mestna galerija Nova Gorica vas v maju vabi na otroške likovne ustvarjalnice, ki jih bodo vodile umetnice Ana Maraž, Tina Volarič in Ana Zavadlav. Tokrat bodo otroci ustvarjali ilustracije. Navdih za ustvarjanje bodo črpali iz razstave, ki bo v tem času na ogled v galeriji.

Delavnice bodo potekale po naslednjem razporedu z začetkom ob 9.00:

11. 5. Ana Maraž

12. 5. Ana Maraž

14. 5. Tina Volarič

15. 5. Tina Volarič

18. 5. Ana Maraž

19. 5. Ana Zavadlav

20. 5. Ana Zavadlav

21. 5. Ana Zavadlav

Otroci potrebujejo:

• Za delavnice Ane Zavadlav: risalne liste, oglje, barvne krede ali pastele ali voščenke
• Za delavnice Ane Maraž: risalne liste, kolaž papir, lepilo, škarje, flumastri
• Za delavnice Tine Volarič: risalne liste, voščenke in tempere

Šolski filmski program 2025/2026

Elvis Škorc (Elvis Škorc, Slovenija, 2025, 91 min.), 7+

Elvis Škorc je film o odraščanju, odnosih z vrstniki in starši, prvi ljubezni in prijateljstvu – o izjemno simpatičnem glavnem junaku, ki išče svoje mesto v družini in med vrstniki. Na duhovit način predstavlja zamotan svet štirinajstletnika, ki že od malega ve, da bo izumitelj.

Režija: Boris Jurjaševič
Scenarij in knjižna predloga: Janja Vidmar
Igrajo: Maks Peštaj Zevnik, Kiara Kenig, Frida Bratuš, Iva Krajnc Bagola, Marko Mandić, Matej Puc, Zvezdana Mlakar, Gojmir Lešnjak Gojc, Hana Majdič, Tilen Kolbe, Arne Duhovnik, Til Pučko, Emil Kulović, Manca Dorrer
Festivali, nagrade: Schlingel
Distribucija: Cinemania Group
Žanr: mladinski družinski film

Zgodba

Štirinajstletni Elvis, ki ga svet ne razume, prisega na stripe, kemijo in Hano, najlepše dekle na šoli. Njegovo življenje se popolnoma spremeni, ko se starši ločijo in si dom deli z mamo, mlajšo sestro ter babico. Nepričakovani družinski cunami doseže vrhunec z materino novico, da je noseča. V smešni, zabavni in dinamični najstniški odisejadi Elvisu nekako uspe razrešiti vse težave in zaplete, zlepiti koščke svojega razbitega življenja ostati zvest sebi.

Otroške likovne ustvarjalnice 2025/26

Mestna galerija Nova Gorica v marcu vabi na otroške likovne ustvarjalnice, ki jih bo vodila umetnica Anja Kranjc. Tokrat bodo otroci najprej slikali, nato pa svoja dela nadgradili z liki iz kolaž papirja, iz katerih bodo lahko sestavljali mesta, parke, gozdove ali živalce – po lastni domišljiji. Navdih za ustvarjanje bodo črpali iz razstave, ki bo v tem času na ogled v galeriji.

Otroci potrebujejo: risalne liste, vodene barvice ali tempere, čopiče, posodice za vodo, kolaž papir in lepilo, zaščitno haljico.

Šolski filmski program 2025/2026

Hamnet (Hamnet, VB, 2025, 125 min.), 14+

Hamnet je posnet po romanu Maggie O’Farrell iz leta 2020, ki je navdušil kritike in osvojil številna priznanja. Delo ni le intimna zgodba o izgubi, ampak tudi raziskovanje, kako je osebna bolečina vplivala na nastanek ene najznamenitejših dram v zgodovini – “Hamleta”. Je ganljivo pričevanje o žalovanju, ljubezni in ustvarjalni moči, ki se rodi iz bolečine, ter prinaša intimno in novo osvetlitev življenja za mitom največjega dramatika vseh časov.

Režija: Chloé Zhao
Scenarij: Maggie O’Farrell, Chloé Zhao
Igralci: Paul Mescal, Jessie Buckley, Emily Watson
Festivali: Toronto
Distribucija: Blitz Film & Video Distribution
Žanr: zgodovinska drama

Zgodba
Ona je ženska, ki se najbolj domače počuti v naravi. On je mlad učitelj latinščine, komaj iz najstniških let, ki se mrzlično trudi odplačati očetove dolgove. Srečata se pred vrtom v bližini šole, ko mladenič med poukom odhiti, da bi se srečal z njo. Med njima se takoj vname iskra. Poročila se bosta, imela otroke in doživela najhujšo tragedijo, ki si jo lahko starši zamislijo, smrt sina. Njuna žalost bo navdihnila umetniško delo, ki je še danes merilo kakovosti. Njeno ime je Anne, čeprav se imenuje Agnes. Njegovo ime je William in kmalu bo veljal za največjega dramatika angleškega jezika.

Šolski filmski program 2025/26

Novi sošolci (Shokët e rinj të klasës, Slovenija, 2025, 89 min.)

Film v ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev s Kosova, ki se zaradi narodnostne pripadnosti, pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku in nižje izobrazbe srečujejo z ovirami na različnih področjih.

Režija: Toni Cahunek
Scenarij: Toni Cahunek, Lea Cahunek
Nastopajo: Suela Gashi, Ledri Gashi, Masar Maloku, Floralba Avdullahu
Distribucija: Eustahije Film
Žanr: dokumentarni film

Zgodba
Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. V ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev s Kosova, ki se zaradi narodnostne pripadnosti, pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku in nižje izobrazbe srečujejo z ovirami na različnih področjih.

Izjava avtorja
“Navdihnile so me spremembe v domačem Kranju, majhnem, a tretjem največjem mestu v Sloveniji, ki so se zgodile zaradi gospodarske rasti in velikega povpraševanja po tujih delavcih. Z njimi so prišli tudi njihovi otroci. Kranjske osnovne šole v zadnjih letih vpisujejo vse več otrok priseljencev s Kosova. Tudi moja nekdanja osnovna šola, znotraj blokovskega naselja, kjer dela moja sestra, ni izjema. Pred slabim desetletjem je na njej začela proučevati priseljence s Kosova, naučila se je osnov v albanskem jeziku in z namenom spoznavanja kulture in izobraževalnega sistema odšla na Kosovo. Vse bolj sem se tudi sam zavedal, da so priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije heterogena skupina, iz katere zaradi jezikovnih in kulturnih specifik izstopajo Albanci.

Zanimalo nas je, s kakšnimi izzivi se srečujejo priseljenci s Kosova, kako se znajdejo v vsakdanjem življenju v novi državi, kako se vključujejo v slovenske šole in katere rešitve bi lahko olajšale njihovo vključevanje? Izbrali smo štiri glavne protagoniste, ki smo jih spremljali skozi šolsko leto in med počitnicami v izvorni državi, kamor se z veseljem vračajo v objem nekdanjih prijateljev, sorodnikov ali učiteljev, ki se težko soočajo s tako množičnimi migracijami. Iz različnih zornih kotov osvetlimo razloge za migracije in se soočimo z izkušnjami priseljencev ob prihodu v Slovenijo. Kronološko spoznavamo tudi burno zgodovino vzpostavljanja samostojnega izobraževalnega sistema na Kosovu po vojni. Strokovnjaki s Kosova skušajo najti razloge za slabo kvaliteto tamkajšnjega izobraževanja v različnih obdobjih zatiranja Albancev na Kosovu.

Nastanek filma je med drugim spodbudila ravno albanofobija, ki se je v slovenski družbi kaže kot distanca do priseljencev albanske narodnosti, kar je posledica neuspešnega sobivanja. To je opazno tudi v šolah ob pomanjkanju kakovostnih in konkretnih priložnosti za vključevanje. V Sloveniji zato nujno potrebujemo sistemske rešitve, v katerih bo v ospredju inkluzija, torej prilagajanje otroka šoli in tudi šole otroku.”

Toni Cahunek, režiser

Šolski filmski program 2025/26

Novi sošolci (Shokët e rinj të klasës, Slovenija, 2025, 89 min.)

Film v ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev s Kosova, ki se zaradi narodnostne pripadnosti, pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku in nižje izobrazbe srečujejo z ovirami na različnih področjih.

Režija: Toni Cahunek
Scenarij: Toni Cahunek, Lea Cahunek
Nastopajo: Suela Gashi, Ledri Gashi, Masar Maloku, Floralba Avdullahu
Distribucija: Eustahije Film
Žanr: dokumentarni film

Zgodba
Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihovi otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. V ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev s Kosova, ki se zaradi narodnostne pripadnosti, pomanjkanja znanja v slovenskem jeziku in nižje izobrazbe srečujejo z ovirami na različnih področjih.

Izjava avtorja
“Navdihnile so me spremembe v domačem Kranju, majhnem, a tretjem največjem mestu v Sloveniji, ki so se zgodile zaradi gospodarske rasti in velikega povpraševanja po tujih delavcih. Z njimi so prišli tudi njihovi otroci. Kranjske osnovne šole v zadnjih letih vpisujejo vse več otrok priseljencev s Kosova. Tudi moja nekdanja osnovna šola, znotraj blokovskega naselja, kjer dela moja sestra, ni izjema. Pred slabim desetletjem je na njej začela proučevati priseljence s Kosova, naučila se je osnov v albanskem jeziku in z namenom spoznavanja kulture in izobraževalnega sistema odšla na Kosovo. Vse bolj sem se tudi sam zavedal, da so priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije heterogena skupina, iz katere zaradi jezikovnih in kulturnih specifik izstopajo Albanci.

Zanimalo nas je, s kakšnimi izzivi se srečujejo priseljenci s Kosova, kako se znajdejo v vsakdanjem življenju v novi državi, kako se vključujejo v slovenske šole in katere rešitve bi lahko olajšale njihovo vključevanje? Izbrali smo štiri glavne protagoniste, ki smo jih spremljali skozi šolsko leto in med počitnicami v izvorni državi, kamor se z veseljem vračajo v objem nekdanjih prijateljev, sorodnikov ali učiteljev, ki se težko soočajo s tako množičnimi migracijami. Iz različnih zornih kotov osvetlimo razloge za migracije in se soočimo z izkušnjami priseljencev ob prihodu v Slovenijo. Kronološko spoznavamo tudi burno zgodovino vzpostavljanja samostojnega izobraževalnega sistema na Kosovu po vojni. Strokovnjaki s Kosova skušajo najti razloge za slabo kvaliteto tamkajšnjega izobraževanja v različnih obdobjih zatiranja Albancev na Kosovu.

Nastanek filma je med drugim spodbudila ravno albanofobija, ki se je v slovenski družbi kaže kot distanca do priseljencev albanske narodnosti, kar je posledica neuspešnega sobivanja. To je opazno tudi v šolah ob pomanjkanju kakovostnih in konkretnih priložnosti za vključevanje. V Sloveniji zato nujno potrebujemo sistemske rešitve, v katerih bo v ospredju inkluzija, torej prilagajanje otroka šoli in tudi šole otroku.”

Toni Cahunek, režiser

Glasbena mladina 2025/2026

Predstava Zgodba iz potovalke v izvedbi gledališča Ni Da Ni na igriv in glasben način odpira temo čustvene regulacije otrok – kako prepoznati, izraziti in umiriti čustva ter pokaže pomembnost prijateljstva in sodelovanja.

Igralca – popotnika pred gledalci (in tudi z njihovo pomočjo) ustvarjata uprizoritev o zgodbi, ki sta jo doživela na svojem zadnjem potovanju. V zgodbi spremljamo Štor na otoku, ki ne more nehati jokati. Njegove solze grozijo, da bodo potopile otok. Do njega prihajajo različni predmeti, vsak s svojo rešitvijo in čustvom – Platno z empatijo, Obroč z veseljem itd. Ampak šele, ko se vsi združijo in Štor objamejo, ta ugotovi, da ne želi več biti žalosten in neha jokati. Iz predmetov nastane boben, z njim pa nastane glasba, ki na pozabljen otok spet privabi življenje. Skozi glasbo (songe), gib in lutke otroci spoznavajo, da so vsa čustva, tudi tista neprijetna, pomembna in del zdravega človekovega čustvovanja ter da smo skupaj močnejši.

Predstavo soustvarjajo profesionalni ustvarjalci: Martin Gerbec, Andrijana Boškoska, Jernej Rustja in Tamara Babić Nikiforov.