Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica

T: + 386 5 335 40 10

Group 10708
2. 12. / Petek / 11:00

MIKLAVŽEV SEJEM UNIKATNIH IZDELKOV

Avla Kulturnega doma Nova Gorica
2. 12. / Petek / 11:00

MIKLAVŽEV SEJEM UNIKATNIH IZDELKOV

Avla Kulturnega doma Nova Gorica

Decembrski čas pričakovanj, voščil in obdarovanj bomo tudi letos obogatili z Miklavževim sejmom unikatnih izdelkov v naši avli. Sejem poteka v prijetno topli avli naše ustanove, kjer so na voljo izbrani unikatni in umetno-obrtniški izdelki lokalnih ustvarjalcev kot tudi izbrani izdelki priznanih goriških likovnih ustvarjalcev.

V petek, 2. decembra 2022 boste tako med 11. in 20. uro  lahko izbirali med: unikatnimi ilustracijami, voščilnicami, grafikami, knjigami za otroke, nakitom, modnimi dodatki ter izdelki iz lesa in keramike. Z nami bodo Alina Asberga Nabergoj, Julijana Božič, Sindi Breščak, Silva Karim, Anja Kranjc, Polona Kunaver Ličen, Ana Maraž, Deni Pregelj, Iris Plešnar, Jasmina Rojc in Blaž Rosa – Bosa.

 

Urnik sejma:
od 11.00 do 20.00

 

Blagajna
T: 05 335 40 16
E: blagajna@kulturnidom-ng.si

 

Barbara Poša Belingar
Odnosi z javnostmi, organizacija in
koordinacija kulturnih programov

T: 05 335 40 13
E: pr@kulturnidom-ng.si

Alīna Asberga Nabergoj (1980) je rojena v kraju Ogre v Latviji. V Rigi se je učila knjigoveštva in knjižnega oblikovanja, zaključila je 5 letni program »Oblikovanje oglasov in interierjev« na srednji šoli za likovno umetnost in oblikovanje. Poučevala je slikanje na porcelan in usnje ter likovno umetnost. Od leta 2005 živi in dela v Sloveniji, kjer si je ustvarila drugi dom. Že od otroštva je risala in slikala v različnih tehnikah, najprej s flomastri in svinčniki, nato z akvareli, oljnimi pasteli in nazadnje z olji. Veliko uporablja mešano tehniko. Ob restavratorskem delu, se je pri retuširanju fresk navdušila za ustvarjanje v tehniki beneški stil retuše. Razstavlja samostojno in skupinsko.

Julijana Božič je akademska slikarka iz Ajdovščine. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z ilustracijo, slikarstvom in restavriranjem fresk ter poslikav. Sodeluje pri raznovrstnih projektih ter razstavah. Na sejmu bo ponujala umetniške tiske po njenih delih, tako akvarelih kot ilustracijah, v A4 formatu ter knjigo Zverinice z roba gozda.

Kreativno iskrico Sindi Breščak (1992) je zanetila ljubeča, lepa in elegantna nona Ernesta, ki je mlado Sindi naučila, kako ustvariti lepe obleke in jih kombinirati z ustreznim nakitom, brez katerega nona Ernesta ni nikoli zapustila hiše. Kreativni duh pokojne none Erneste jo vseskozi spremlja na njeni ustvarjalni poti, ki se je po končani Likovni gimnaziji v Novi Gorici, nadaljevala na študiju oblikovanja tekstilij in oblačil v Ljubljani, ki ji je odprl oči ter obudil strast do odkrivanja novih materialov in oblik. Leta 2020 so se ji porodile ideje za prve kose nakita, že leto kasneje pa se je rodila ERNESTINNE, blagovna znamka pod katero deluje. Nakit je oblikovan z ljubeznijo v domačem studiu, izdelki so zlateni in srebreni s pomočjo uveljavljenega italijanskega podjetja za galvansko obdelavo. V zadnjem koraku kosi dobijo še neviden, okolju prijazen nanokeramični premaz, ki jih zaščiti pred izgubo sijaja in korozijo.

Silva Karim je profesorica likovne umetnosti z znanstvenim magisterijem. Ukvarja se z ilustracijo, slikarstvom, keramiko in kamišibaj gledališčem. Njena slikarska dela manjših dimenzij in ilustracije so najpogosteje v tehniki akvarela, večja pa v tehnikah akril ali olje na platnu. V keramiki se izraža kot kiparka, hkrati pa tudi kot oblikovalka unikatnih lončarskih izdelkov. Pri oblikovanju keramike se poslužuje tehnik valjanja, vlivanja, sestavljanja in oblikovanja na lončarskem vretenu. Za njene unikatne lončarske izdelke je značilno, da vsebujejo elemente ilustracije in slikarstva. Silva Karim je razstavljala na številnih osebnih in skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Za svoje umetniško delovanje je prejela vrsto nagrad.

Anja Kranjc (1982) je študirala kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tam je leta 2008 diplomirala, tri leta kasneje pa še magistrirala z magistrsko nalogo Medprostor bivanja in razstavo V Belo pri red. prof. Matjažu Počivavšku in doc. dr. Igorju Škamperletu na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2005 je imela več samostojnih razstav in je sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Doslej je ustvarila sedem javnih kiparskih postavitev. Za svoje delo je prejela več nominacij in nagrad, med drugimi študentsko Prešernovo nagrado (2006). Njene dela so v javnih (MZZ, MGNG) in zasebnih zbirkah. Poleg kiparstva se ukvarja še s slikarstvom, risbo, ilustracijo, keramiko in pedagoškim delom. Je članica DLUL in DLUSP. Živi in dela v Vipavi.

Polona Kunaver Ličen je leta 2000 diplomirala na ALUO, na oddelku za Oblikovanje VK v Ljubljani, nato je nadaljevala s podiplomskim študijem na University of Art and Design Helsinki. Leta 2003 je odprla Lično hišo v Ajdovščini, kjer že 19 let uspešno deluje kot likovna pedagoginja, slikarka, grafičarka, ilustratorka, oblikovalka in galeristka. Leta 2005 je postala Magistra umetnosti. Za svoja dela je v zadnjih letih prejela mnoge nagrade.

Ana Maraž, slovenska ilustratorka mlajše generacije rojena 1985 v Šempetru pri Gorici, je leta 2011 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na oddelku za likovno pedagogiko. Zadnja leta deluje predvsem na področju ilustracije. Njene nagrajene ilustracije so izšle v knjigah Kako dolg je čas in Božaj veter. Njena dela izhajajo v revijah Cicido in Ciciban. Je članica Zveze društev Slovenskih Likovnih umetnikov (ZDSLU, Društva likovnikov severne primorske DLUSP) in je vključena v Sekcijo ilustratorjev. Razstavlja doma in v tujini, kot samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v Vipavi.

Iris Plešnar iz Ajdovščine, se ukvarja s slikarstvom, risbo in keramiko. Na sejmu unikatnih izdelkov se predstavlja s keramiko.

Deni Pregelj je modni oblikovalec, ki prihaja iz Renč. Leta 2019 je magistriral na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani iz oblikovanja tekstilij in oblačil. S študijem in sodelovanjem na tekmovanjih ter prireditvah v svoji državi in v tujini je pridobil široko paleto znanj in izkušenj. Naučil se je uporabljati modno oblikovanje, kot kanal osebnega izražanja. DENIPREGELJ v osnovi oblikuje moško modo, ki odraža sodobno vprašanje oblačenja. V zadnjem času svoj program nadgrajuje še s tehniko kvačkanja in pletenja. Več kvačkanih izdelkov se lahko v prihodnje pričakuje tudi v moških kolekcijah. Z njegovim delom želi prikazati novo izkušnjo nošenja moške obleke in pomen trajnostnega oblikovanja. Predvsem pa želi sporočiti naj oseba nosi kar želi in ne kar je od nje stereotipno pričakovano.

 

Jasmina Rojc (1988) izhaja iz Šempetra pri Gorici. Pri 15. letih, ko se je vpisala v srednjo šolo, se je zanjo začelo obdobje intenzivnega slikanja in likovnega izobraževanja. Obiskovala je likovno smer Umetniške gimnazije v Novi Gorici. Leta 2011 je uspešno zaključila dodiplomski študij slikarstva v Benetkah na Akademiji lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti), pod vodstvom profesorja slikarja Igorja Lecica, pri katerem je leta 2015 zaključila tudi podiplomski študij. V letu 2016 se je preselila v Zalošče, kjer živi in ustvarja. Pripravila je že vrsto samostojnih razstav, sodelovala je tudi na skupinskih razstavah in na likovnih kolonijah, tudi v mednarodnem prostoru. Nakit je namenjen dekletom in ženskam, ki si želijo popestriti in polepšati svojo garderobno zbirko in s tem postati drugačne in posebne. Temelji na barvnih nasprotjih, med reliefnimi odtisi in gladko bleščečo površino. Vizija nakita je povezovanje z naravo in iskanje nenehnega navdiha v njej.

Blaž Rosa (1983) je grafični oblikovalec in umetniški vodja agencije Markacija. Sredi vsesplošne prenasičenosti sodobnega vsakdana se trudi ostati senzibilen opazovalec. Notranje hotenje udejanja z grafiko in ilustracijo, skozi katero opominja, kako pomembno je razumeti in ceniti trud naših prednikov. Z delom pripoveduje in hodi po poti, ki odstira spontan odziv na življenje na robu med Krasom in Vipavsko dolino. Med preteklostjo in sedanjostjo. Svoja dela vidi kot poklon arhitekturi, tradiciji in življenju. Kot nekaj, kar drami in opominja, da vse, kar potrebujemo, pravzaprav že imamo.

INFORMACIJA ZA RAZSTAVLJAVCE: Udeležba za razstavljavce je “zaprte narave”, saj deluje na vabilo. Zaradi naših omejenih prostorskih kapacitet k sejmu vabimo predvsem umetnike in ustvarjalce, ki se čez leto s prodajo svojih izdelkov predstavljajo v naši kulturno-informacijski stični točki KiT v stavbi novogoriške železniške postaje.

Skip to content