2019

ZBOGOM, BERLIN!, r. Fatih AKin (Nemčina, 2016)

Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica

Zbogom Berlin 1

Zbogom, Berlin! (Tschick, Nemčija, 2016, barvni, 93 min.)

Režija: Fatih Akin
Scenarij: Fatih Akin, Hark Bohm, Lars Hubrich (po predlogi Wolfganga Herrendorfa)
Fotografija: Rainer Klausmann
Glasba: Vince Pope
Montaža: Andrew Bird
Igrajo: Tristan Göbel (Maik Klingenberg), Aniya Wendel (Tatjana Cosic), Justina Humpf (Natalie), Paul Busche (Kevin), Jerome Hirthammer (Lukas), Max Kluge (Hans), Udo Samel (g. Wagenbach), Anja Schneider (mama Klingenberg)
Produkcija: Lago Film
Festivali, nagrade: Evropske filmske nagrade 2017: nagrada mladega občinstva za najboljši film; Bavarske filmske nagrade 2017: najboljši mladinski film; Zlin 2017: glavna nagrada mladinske žirije; Pariz 2016; Taipei 2016; Krakov 2017; Rio de Janeiro 2017
Povprečna ocena občinstva: 5
Povprečna ocena kritike: 4
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zanimivosti
Akin, problematični mulc turških staršev, ki je odraščal na ulicah Berlina, je v vseh svojih dosedanjih delih, od prvenca Hitro in neboleče dalje pa vse do zadnjega, kožo ježečega Obupana, načenjal temo družbene drugačnosti, marginalizacije, trka kultur, pojava nestrpnosti v družbi in podobnih, ki tako ali drugače zadevajo življenje tistih, ki v sodobni nemški družbi (ali pa katerikoli drugi zahodni) niso pripadniki 'prave' rase oziroma narodnosti. Zato je film Zbogom Berlin!, v katerem so tovrstni razmisleki pomaknjeni v ozadje, v ospredje pa stopi klasična pripoved o odraščanju in oblikovanju lastne osebnosti skozi najstniška leta, predstavljal za vse veliko presenečenje.

Zgodba
Maiku konec šolskega leta ne prinaša nič lepega: najlepše dekle v razredu čez tri tedne praznuje rojstni dan in on je edini od sošolcev, ki ni povabljen. Čakajo ga zdolgočasene počitnice v domači vili z mamo, ki ga sicer razvaja, a le če ni ravno na odvajanju na 'lepotni farmi', in večno odsotnim očetom. Nenadoma pa se pred njegovim pragom pojavi nov sošolec – uporni najstnik Čik (skrajšano od Čičov), ruski priseljenec in izobčenec, s katerim si deli le to, da se ju vsi izogibajo. Čik ga povabi na popotovanje iz Berlina v neznano. Z ukradeno lado nivo se brez vozniškega izpita odpravita po zaprašenih stranpoteh. Na potovanju se srečujeta z raznovrstnimi neznanci, nezgodami in humornimi preizkušnjami. Najbolj pa spoznavata in preizkušata sama sebe ter prijateljstvo, ki se med njima zlagoma utrjuje.

komentar
»Igrivi film ceste, ki spotoma zavije na pot drame odraščanja. Ena izmed mnogih pozitivnih plati je dejstvo, da v njem nastopajo res pravi najstniki, kar filmu doda pristnost in živahnost. Dejstvo, da so naturščiki in da občasno kopičijo napake, pa se izteče v simpatično pristnost in neposrednost. Morda je res, da je ta komedija zmešnjav na trenutke tudi sama prilično kaotična, saj so napori scenaristov, da bi jo zapeljali v čim bolj 'odštekane' vode, vse preveč vidni. A vseeno gre za domiselno, doživeto in predvsem prepričljivo delo, kar glede na ciljno publiko postane še toliko bolj pomembna lastnost, saj sodobnih najstnikov ni ravno preprosto prepričati, naj ti sledijo. V tem pogledu je Akinu nedvomno uspelo.«
Stefan Pape, heyguys.com

»Zbogom, Berlin! v veliki meri odstopa z vidika njegove dosedanje kariere. Tokrat so namreč vprašanja drugačnosti, družbene marginaliziranosti in identitetni premisleki povsem v drugem planu oziroma ti tvorijo le nekakšen dekor njegovi zgodbi o odraščanju. Prav odraščanje, iskanje samega sebe, ne toliko skozi izpolnjujoče dejavnosti kot pa niz neumnosti in vragolij, je tokrat za Akina tista osrednja tema. Toda Akin tudi tokrat ni mogel izpeljati povsem klasične pripovedi o odraščanju, zaprte v konvencijo in obložene z bolj ali manj očitnimi stereotipi. Nasprotno, odločil se je, da bo to podzvrst mladinskega filma cepil z 'odraslim' filmom ceste in tako temi odraščanja dodal še podteme bega ter iskanja na poti. Zbogom, Berlin! morda res ni Akinovo najboljše delo. A tudi Akinovo slabo ne, saj mu vseskozi uspe ohranjati pričakovano raven.«
Marko Stojilković, blog film-na-dan.blogspot.com

Izjava avtorja
»V tej državi sem s svojim poreklom nekako 'drugačen'. Imam črne lase, moji starši prihajajo iz Turčije. Za ksenofobne napade sem idealna tarča. Pred nekaj leti je bil sestavljen seznam na spletni strani Nuremburg 2.0, na katerega so uvrstili politike in umetnike, primerne za 'odstrel'. Na seznam so uvrstili tudi moje ime kot potencialno tarčo neonacistov. To me je motiviralo k pisanju scenarija in ustvarjanju filma, v katerem bi že mlade fante in dekleta opozoril na nevarnost opredeljevanja nekoga kot 'drugačnega' in posledičnega izključevanja. Hotel sem posneti film, ki bi lahko deloval kot protiudarec vse tem novonacističnim stremljenjem.«
Fatih Akin, režiser in soscenarist

Režiser
Fatih Akin se je rodil leta 1973 v Nemčiji kot sin turških priseljencev. V najstniških letih se je veliko potikal po ulicah in bil član neke hamburške tolpe mladoletnih prestopnikov. Med študijem na umetnostni akademiji se je preživljal kot natakar po raznih hamburških klubih. S celovečernim prvencem Hitro in neboleče (Kurz und schmerzlos, 1998), v katerega je prelil nemalo svojih uličnih izkušenj, je hitro zaslovel kot vzhajajoča zvezda mladega nemškega filma. Ta status je utrdil s filmom Solino (2002), v katerem se je spet ukvarjal s problematiko ekonomskih migrantov v Nemčiji. Širšo mednarodno slavo mu je prinesel Z glavo ob zid (Gegen die Wand, 2004), še en film s sorodno tematiko, za katerega je v Berlinu prejel zlatega medveda za najboljši film in nagrado Evropske filmske akademije za najboljšo režijo. Njegov naslednji igrani celovečerec Z druge strani (Auf der anderen Seite, 2007) je bil na festivalu v Cannesu ovenčan z nagrado za najboljši scenarij. V komediji Kuhinja z dušo (Soul Kitchen, 2009) se je motiva imigrantov v Nemčiji prvič lotil na bolj sproščen način. Film je svetovno premiero doživel v glavnem tekmovalnem programu festivala v Benetkah, kjer je prejel posebno nagrado žirije. Akinova komična drama Zbogom, Berlin! (Tschick, 2016) si je prislužila nagrado Evropske filmske akademije po izboru mladega občinstva. Njegov zadnji film Obupana je bil premierno prikazan v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu.

 

 

Kulturni dom Nova Gorica,
Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica
T: + 386 5 335 40 10

Kulturni dom Nova Gorica je član
Art kino mreža Slovenije Europa Cinemas KUDUS
 
Občina Ministrstvo za kulturo Radio Koper Radio Robin Hit US embassy